*b*9. Jack*b*
Bil je izčrpan. Počutil se je mrtvega. Dihal je kisel zrak. Pljuča je imel zlomljena. Kako je to vedel? Samo čutil je. Čutil je vse okoli sebe. Bilo je mrtvo. Ni bilo dreves. Rastlin. Živali. Vse je bilo samo mrtvo. Tako kot njegova mama. Ubil jo je. Morilec je bil. Ubil je svojo lastno mater. Morilec. Morilec.
*i*Morilec. Izdajalec. Strahopetec,*i* so mu glasovi šepetali v uho.
»Jack!« zaslišal je Agnesin glas in se poskušal dvigniti.
»Agn—« prevrnil se je nazaj.
»Jack! Počivaj.«
Usedel se je, »Agnes, zakaj. Zakaj si prišla za mano?«
»Ne bi te mogla pustiti za sabo. Še posebej, ko sem imela izbiro.«
Jack si je pokril usta.
»Si v redu? Bled si.«
»Uh...« obrnil se je in bruhal. Vdihnil je, »Bolje sem.«
»Prav. Lahko hodiš?«
Jack je poskušal vstati ase je takoj prevrnil naprej, »Ne. Čakaj ni tako, da je Kinzie iz tu?«
»Ja, demonka izdajalstva? Izdajalstvo? Nekaj takega. Tu more biti kakšna *i*dobra*i* demonka.«
»Agnes…«Jack se je dvignil.
»Tudi ljubezen je lahko zlobna, laž pa dobra, ja vem.«
»Ne, Agnes. *i*Za*i* tabo.« Jack ji je pomignil naj se obrne. Za Agnes so stale tri punce, videti približno toliko stare kot on.
Oh ne spet.
»Kdo sta vidva?« je prva, *i*glavna*i* je predvideval, rekla, »Nista od tu.« se je na koncu odločila.
*i*Midva sva dva poredna najstnika, ki beživa pred temo in demoni in sploh ne veva kaj se dogaja!*i*, je pomislil.
Prva ga je tako pogledala, kot Kinzie vedno gleda Lea, »Vidva…« pogledala je v stran, ko ji je ena ob levi nekaj zašepetala v uho, »Moramo iti. Kmalu bodo tu.«
»Kdo?« Agnes je stopila naprej.
Prva je spet stisnila oči in jo gledala, nato pa se je obrnila in pomignila drugima naj ju privežeta.
Agnes ni obupala, »Vam ime Kinzie oziroma Perfidia, kaj pomeni?«
Glavna se je ustavila, »Ja. Sestra. Pobegla. Izgnana. Izdajalka. Zdaj pa pridita. Delo imamo.«
Punca je imela oblečene rjave hlače in temno modro kratko majico. Izraz na obrazu je imela trd in oster, kot bi bila vedno na preži. Svetlo rjave lase je imela spete v figo. Iz las sta ji štrlela dva rjava volčja ušesa. Čet ramo je imela obešen tul s puščicami, v rokah pa črn napet lok.
Jacka je zabolelo in prijel se je za glavo.

»Av…« skremžil se je.
Videl je Amielio, Lea in Kinzie, ko so vstopili v neko hišo
»Amy…«

Prva je drugima nekaj pomignila in prijeli sta ga za roke in povlekli naprej. Vsak korak je bil bitka.
Videl je obraze ljudi in demonov, ki jih ni poznam.

Bil je že čisto prepoten in s korakom je vedno težje dihal. Gledal je predse. Videl je star siv in črn gozd, kot bi bilo včasih tu res življenje. Vse težje je hodil, vse je videl zamegljeno.
Dve demonki sta ga bolj močno prijeli za roke in ga potiskali naprej, nato se mu je vse stemnilo in znašel se je v temi.

Glasov ni slišal, ni videl ljudi, gozda, ničesar. Tudi se be ni čutil.
Nato pa je začutil hladen vetrič. Z njemu so se razpršili glasovi in spet je lahko videl. Ni bil v temi. V tisti temi. Bil je pred svojo hišo. Stal je na pragu. Za njim je stala Amelia.
»Amelia! Ne bi verjela kaj sem sanjal!«
»*i*Da, ne bi ne.*i*« zaslišal je moški glas in kričeče glasove. Kot bi vase ujel duše, ki so ga mučile in te duše poskušajo pobegniti, »*i*Da. Vem. Glasovi. Poskušajo, pa jim ne uspe. Veš… K zbirki hočem še nekaj duš. Med njimi si tudi ti. Srečo imaš. Veliko jih samo živi v muki. Na tej *i*svetlobi*i* kot ji pravite.«
Jack se je pomaknil nazaj, »K-kaj? Kdo si?«
Moški seje zasmejal, »*i*Misliš, da ti bom povedal? To bi uničilo vso veselje, kajne?*i*«
moški se je namrščil, »*i*Lahko pa ti povem…*i*« na prstu je vrtel črn prstan. Njegovo ogrinjalo je bilo črno. Jack je čutil, da je bilo polno zlobe, jeze in žalosti. Njegov obraz je izgledal star, utrujen, a v očeh je bila iskrica in njegove ustnice so oblikovale zloben nasmešek, »*i*Lahko ti omogočim, da boš od tu prišel živ.*i*« od njega je sevala moč.
»Kako?«
Moški se je nasmejal, kot bi bil vesel, da je to vprašal, »*i*Sevam moč, fant. *i*Sem*i* moč. Vsi tukaj me upoštevajo… razen takih kot Perfidia in nekaj drugih. Ampak ti, ti imaš moč tu. To lahko čutim. Lahko te pošlem živega od tu, ampak je vračilo. Nekaj dragocenega mi moraš podariti. Kot Amelia. Zelo ti pomeni. Čutim. Ampak kaj ti bo? Lahko raje ostaneš živ, kajne?«
Jack je pogledal svoje čevlje, »Ne morem, Amy mi pomeni več kot lahko besede povejo.«
»*i*Prav. To je tvoja izbira. Izzivaš smrt. Tu umreš. Tokrat prideš ven. Ko se drugič vrneš; umreš*i*.«