*roza*DEL 1*roza*
V mestu je bilo tisto zgodnje jutro, ko se zdi, da se še nič ne more zgoditi, pa se ravno takrat zgodi največ. Ulice so bile mokre od nočnega dežja in zrak je bil hladen, skoraj kovinski. Inšpektorica Eva Vidmar je dobila klic še preden je spila prvo kavo. Glas na drugi strani je bil tresoč in zmeden, govoril je o izginotju. Ne navadne stvari, ne denarnice, ne avta, ampak človeka.

*roza*DEL 2*roza*
Primer je bil nenavaden že na začetku. Pogrešal se je lastnik male antikvariatne trgovine v starem delu mesta. Trgovina je bila odprta kot vedno, luči so svetile, vrata niso bila vlomljena, ampak lastnika ni bilo nikjer. Vse je bilo na svojem mestu, kot da bi nekdo samo izbrisal osebo iz prostora. Eva je hodila med policami polnimi starih knjig, ur in slik ter čutila tisti znani občutek da nekaj tukaj ni logično.

*roza*DEL 3*roza*
Prvi sum je padel na partnerja v poslu. Moški srednjih let, preveč miren za situacijo. Rekel je da ga ni videl že dva dni in da je mislil da je odšel na potovanje. Ampak potni list je bil v predalu, avto v garaži, telefon pa izklopljen. Eva je opazila, da se izogiba očesnemu stiku in da preveč natančno opisuje stvari, ki jih ni nihče vprašal.

*roza*DEL 4*roza*
Druga sled je prišla od soseda, ki je povedal, da je tisto noč videl luč v trgovini še dolgo po zaprtju. Rekel je tudi, da je slišal korake, več kot ene. To je spremenilo vse. Če je bilo več ljudi, potem to ni bilo samo izginotje ampak dogodek. Eva je začela sestavljati časovnico, ampak vsak kos je bil bolj zmeden kot prejšnji.

*roza*DEL 5*roza*
V kleti trgovine je našla prvo pravo sled. Skrito sobo za skladiščenje, ki ni bila označena v nobenem načrtu. Vrata so bila rahlo odprta in v notranjosti je bilo nekaj, kar ni sodilo tja. Prah je bil raztresen, kot da je nekdo nekaj vlekel po tleh. In na steni je bil napis, narejen na hitro, skoraj panično. Samo ena beseda. Čakaj.

*roza*DEL 6*roza*
Eva je začela sumiti, da je bil lastnik vpleten v nekaj večjega kot samo prodajo starih predmetov. Preverila je njegove zadnje klice in našla številko, ki ni bila shranjena pod imenom. Klici so bili kratki, vedno ponoči. Ko je izsledila številko, je prišla do praznega stanovanja na robu mesta.

*roza*DEL 7*roza*
Stanovanje je bilo prazno, ampak ne dolgočasno prazno. Bilo je zapuščeno na hitro. Na mizi je bil odprt zvezek z zapisi o predmetih iz trgovine, ampak nekateri predmeti niso bili nikoli v prodaji. To je pomenilo samo eno. Nekdo je uporabljal trgovino kot kritje za nekaj drugega.

*roza*DEL 8*roza*
Ko je Eva povezala vse sledi, je prišla do nepričakovanega vzorca. Pogrešani lastnik je bil v stiku z ljudmi, ki so se ukvarjali z izginjanjem starih predmetov iz zasebnih zbirk. Ampak eden od teh “predmetov” je bil očitno preveč živ. Nekdo je bil ujet v mrežo, ki ni bila več samo kriminalna ampak osebna.

*roza*DEL 9*roza*
Preobrat je prišel, ko je prejela anonimno sporočilo. Samo naslov lokacije in ura. Ko je prišla tja, je bila stara industrijska stavba ob reki. V notranjosti so bile škatle, predmeti in na sredini prostor, kjer je stal pogrešani lastnik. Ni bil poškodovan, ampak izčrpan. Rekel je samo, da je želel končati posel, ki ga ni razumel do konca.

DEL 10
Primer se je razpletel počasi. Izkazalo se je, da je trgovina služila kot posredovalnica za ukradene artefakte, lastnik pa je poskušal izstopiti, kar ni bilo dovoljeno. Bil je “odstranjen” iz igre za nekaj dni, ne fizično izginil, ampak skrit, da bi prestrašili druge. Eva je zaprla primer, ampak v glavi ji je ostal občutek, da je bil to samo en del večje zgodbe, ki se še ni končala.