PisalnicaŠtudentka detektivka, 30. del
2
PRED ŠESTIMI LETI
Zapihal je šibek veter, ki je Charlotte premaknil popolnoma urejene lase na njen obraz. Vendar se ni obremenjevala s tem, saj je imela pomembnejše misli. Gledala je naravnost v Benove oči. Oh, njegove oči! Tako lepe, a hkrati tudi nevarne – v njih bi se lahko namreč utopil.
"Tako lepa si, da kar boli," je izjavil Benjamin in se še bolj privil k Lotte, kljub temu da je bilo v odprti lopi zelo veliko prostora. Preprosto si je želel še več njene bližine. "Že od prvega dne naprej hrepenim po tvojih ustnic ali pa da bi se te vsaj dotaknil."
"Ljubim te," je nekoliko nepotrpežljivo odvrnila Lotte in se mu prav tako približila, da sta bili njuni telesi skoraj že eno.
Ben ji je v istem trenutku odmaknil lase z ustnic ter jo poljubil. Lotte je ponovno obšel tisti občutek ekstaze, ko je bil v njenih mislih le on. Ta se je še povečal, ko je začutila dolge prste na svojem vratu, kako raziskuje vsak neprecenljiv del kože. Zdelo se je, kot da je vsak njegov dotik magičen, kot bi odgnal vse slabe misli in našel nove, bolj pozitivne. Lotte ga je kmalu zatem posnemala in tako dvignila svoje roke ter z njimi segla po njegovih svilnatih laseh. Prav tako je brskala po vsakem lasu, kakor bi se jih zadnjič dotikala.
Nato se je končno spomnila.
"Ben," je prekinila poljub in se mu izvila iz objema. "Ravnokar sem se spomnila, da moram iti. Delo imam imam in ..."
"Ne more počakati?" ji je v besedo skočil Ben ter z rokami segel po njenem obrazu, njenem vratu, njenih ramah in raziskoval, raziskoval ...
Charlotte se je mu skoraj že uprla, tako močno si je želela teh spretnih prstov in gibov po njenem telesu! Ampak ni imela izbira, morala je iti, bil je skrajni čas. "Ne more počakati," se je uprla in brez poljuba ali kakšnega telesnega stika odšla. "Ljubim te," je le dejala, nato pa stopila ven.
Lotte je stekla do vhoda v vilo, kajti veter, ki se je zdaj že mešal z dežjem, se je zdaj občutno okrepil. Čim pa je stopila v preddverje, jo je poklical znan ženski glas.
Lotte se je obrnila in pred očmi se ji je prikazala Kathleenina podoba. Njena sestra je bila oblečena v preprosto trenerko, kakršno jo nosila kljub očetovi prepovedi. Svetle lase pa ji je krasil izredno vpaden temno rožnat trak z rumenimi zvezdami.
"Živjo, Kathleen," jo je vedro in še vedno nekoliko opita od strastnega poljuba pozdravila Lotte in tudi sama pristopila do nje.
"Morava govoriti," je resno dejala svetlolaska, rjavolaska pa se je neodobravajoče namrščila, "in to v tem trenutku."
"Prav, če že vztrajaš ...," se je vdala Lotte in prisluhnila.
"Videla sem te z vrtnarjem," je začela pripovedovati Leen in Lotte je nemudoma skoraj okamenela. Kako lahko ve?!
Iz presenečenega izraza na obrazu je Charlotte prešla na smejanje. "In kaj je narobe s tem? Samo pogovarjala sva se," se je zlagala in upala, da ni vedela točnih dejstev.
"Tudi danes sem te videla," jo je prekinila sestra in Charlotte je bilo jasno, da je seznanjena z resnico.
Rjavolaska je izgubila vso upanje in solze so ji pritekla na skrbno naličena lica, a ustaviti jih ni bilo mogoče. "Žal mi je, res! Oprosti mi! Prosim! Vem, da se ne bi smela zaplesti z njim, ker je le navaden vrtnar, jaz pa sem lordova hči! Ampak prosim, prosim odpusti mi!" je histerično stokala.
"Nehaj, Lotte," ji je umirjeno rekla Leen in ji obrisala večji solzi z lic. "Vidva mi prav nič ne motita. Edini, ki bi se nad tem pritoževal, je oče, jaz sem pravzaprav vesela zate."
Charlotte jo je končno pogledala in se ji zazrla v njene blede zelene oči, ki so si jo sočutno ogledovale. "Ne moti te? Ben te ne moti?" je dvakrat od začudenja ponovila Lotte.
"Niti malo, Charlotte, to ti skušam povedati."
"Nekaj se dogovoriva, Kathleen," je dramatično izrekla Lotte čez nekaj trenutkov in sestra ji je v odobravanju prikimala. "To naj ostane najina skrivnost, le med nama, kajti nihče drug ne sme izvedeti za to. Velja?"
"Seveda, tvoja skrivnost je varna pri meni," je prav tako z izredno resnim tonom odvrnila Leen.
Charlotte se ji je nasmehnila, zadovoljna z dejstvom, da se lahko zanese na sorojenko. A v resnici si je ni niti sanjalo, da skrivnosti ni delila le s sestro ...
Zapihal je šibek veter, ki je Charlotte premaknil popolnoma urejene lase na njen obraz. Vendar se ni obremenjevala s tem, saj je imela pomembnejše misli. Gledala je naravnost v Benove oči. Oh, njegove oči! Tako lepe, a hkrati tudi nevarne – v njih bi se lahko namreč utopil.
"Tako lepa si, da kar boli," je izjavil Benjamin in se še bolj privil k Lotte, kljub temu da je bilo v odprti lopi zelo veliko prostora. Preprosto si je želel še več njene bližine. "Že od prvega dne naprej hrepenim po tvojih ustnic ali pa da bi se te vsaj dotaknil."
"Ljubim te," je nekoliko nepotrpežljivo odvrnila Lotte in se mu prav tako približila, da sta bili njuni telesi skoraj že eno.
Ben ji je v istem trenutku odmaknil lase z ustnic ter jo poljubil. Lotte je ponovno obšel tisti občutek ekstaze, ko je bil v njenih mislih le on. Ta se je še povečal, ko je začutila dolge prste na svojem vratu, kako raziskuje vsak neprecenljiv del kože. Zdelo se je, kot da je vsak njegov dotik magičen, kot bi odgnal vse slabe misli in našel nove, bolj pozitivne. Lotte ga je kmalu zatem posnemala in tako dvignila svoje roke ter z njimi segla po njegovih svilnatih laseh. Prav tako je brskala po vsakem lasu, kakor bi se jih zadnjič dotikala.
Nato se je končno spomnila.
"Ben," je prekinila poljub in se mu izvila iz objema. "Ravnokar sem se spomnila, da moram iti. Delo imam imam in ..."
"Ne more počakati?" ji je v besedo skočil Ben ter z rokami segel po njenem obrazu, njenem vratu, njenih ramah in raziskoval, raziskoval ...
Charlotte se je mu skoraj že uprla, tako močno si je želela teh spretnih prstov in gibov po njenem telesu! Ampak ni imela izbira, morala je iti, bil je skrajni čas. "Ne more počakati," se je uprla in brez poljuba ali kakšnega telesnega stika odšla. "Ljubim te," je le dejala, nato pa stopila ven.
Lotte je stekla do vhoda v vilo, kajti veter, ki se je zdaj že mešal z dežjem, se je zdaj občutno okrepil. Čim pa je stopila v preddverje, jo je poklical znan ženski glas.
Lotte se je obrnila in pred očmi se ji je prikazala Kathleenina podoba. Njena sestra je bila oblečena v preprosto trenerko, kakršno jo nosila kljub očetovi prepovedi. Svetle lase pa ji je krasil izredno vpaden temno rožnat trak z rumenimi zvezdami.
"Živjo, Kathleen," jo je vedro in še vedno nekoliko opita od strastnega poljuba pozdravila Lotte in tudi sama pristopila do nje.
"Morava govoriti," je resno dejala svetlolaska, rjavolaska pa se je neodobravajoče namrščila, "in to v tem trenutku."
"Prav, če že vztrajaš ...," se je vdala Lotte in prisluhnila.
"Videla sem te z vrtnarjem," je začela pripovedovati Leen in Lotte je nemudoma skoraj okamenela. Kako lahko ve?!
Iz presenečenega izraza na obrazu je Charlotte prešla na smejanje. "In kaj je narobe s tem? Samo pogovarjala sva se," se je zlagala in upala, da ni vedela točnih dejstev.
"Tudi danes sem te videla," jo je prekinila sestra in Charlotte je bilo jasno, da je seznanjena z resnico.
Rjavolaska je izgubila vso upanje in solze so ji pritekla na skrbno naličena lica, a ustaviti jih ni bilo mogoče. "Žal mi je, res! Oprosti mi! Prosim! Vem, da se ne bi smela zaplesti z njim, ker je le navaden vrtnar, jaz pa sem lordova hči! Ampak prosim, prosim odpusti mi!" je histerično stokala.
"Nehaj, Lotte," ji je umirjeno rekla Leen in ji obrisala večji solzi z lic. "Vidva mi prav nič ne motita. Edini, ki bi se nad tem pritoževal, je oče, jaz sem pravzaprav vesela zate."
Charlotte jo je končno pogledala in se ji zazrla v njene blede zelene oči, ki so si jo sočutno ogledovale. "Ne moti te? Ben te ne moti?" je dvakrat od začudenja ponovila Lotte.
"Niti malo, Charlotte, to ti skušam povedati."
"Nekaj se dogovoriva, Kathleen," je dramatično izrekla Lotte čez nekaj trenutkov in sestra ji je v odobravanju prikimala. "To naj ostane najina skrivnost, le med nama, kajti nihče drug ne sme izvedeti za to. Velja?"
"Seveda, tvoja skrivnost je varna pri meni," je prav tako z izredno resnim tonom odvrnila Leen.
Charlotte se ji je nasmehnila, zadovoljna z dejstvom, da se lahko zanese na sorojenko. A v resnici si je ni niti sanjalo, da skrivnosti ni delila le s sestro ...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uaaaaaaaaaaaaaaaau kok dobrooooo komaj čakam na nadaljevanjeeee:heart::heart_eyes::heart::heart_eyes::heart::heart_eyes::heart::heart_eyes::heart::heart_eyes::heart::heart_eyes::hugging:
0
Musicgirl🩷
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Komaj čakam naslednji del.
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
