V domu je bilo slišati otroški vrvež. Sprehodila sem se do jedilnice in s preiskujočim pogledom iskala Manjo med množico otrok, ki so sedeli ob mizah in se zavzeto pogovarjali. Manjo sem dolgo iskala amapk je nisem našla zato sem se obrnila in že sem hotela oditi v sobo, ko mi je pot prekrižala Ana. Ojoj! Sem si mislila. Ana me presenečeno pogledala.
>>Zakaj si vsa premočena?!<<
Začutila sem cmok v grlu. Tišina. Nič. Lena zresni se prosim...
>>Padla sem...<<
Sem se zlagala. Ani je ta odgovor zadoščal.
>>Okej, pojdi se skopat in v posteljo, da se pogreješ...<<
Prikimala sem in ji izginila izpred oči. Med tem, ko sem se pripravljala na prho in preverjala mila kako dišijo sem se ozrla čez okno. Nad vasico je padla noč. Nebo je bilo posuto z svetlikajočimi se zvezdami. Med njimi je kraljevala polna luna, ki je žarela kot, da se nebi nameravala nikoli skriti in svoje mesto prepustiti kralju dneva-soncu. Morje je nežno opiralo kamenje ob robu obale.
>>Lena?<<
Zaslišala sem znan glas. Bila je Manja. Silovito sem se ozrla za izvorom glasu. Manja je bila nasmejana in skoraj rdeča v obraz.
>>Hoj! Kje si bila?<<
Sem jo že zasula s prvim od mojih neumnih vprašanjem.
>>Oh, je važno? Drugače pa sem te šla iskat k obali, ker je Ana rekla, da si tam vendar te ni bilo zato sem se vrnila...<<
Nasmehnila sem se čeprav samo iz prijaznosti. Bila sem že zelo utrujena sploh zaradi nesmislnega plavanja.
>>Ja, no zdaj se pa grem oprhat... Se vidiva v sobi?<<
Manja mi je v odgovor prikimala. Čudno, da ni opazila kako premočena sem. Sem pomislila ter se prepustila prhi, da so me tople nežne kapljice popolnoma prekrile.
****
Vrgla sem se na posteljo in se pokrila z odejo čez glavo.
>>Hej, hoj pohajačica!<<
Me je pozdravil Maks.
>>Zdravo.<<
Sem siknila. Hotela sem vsaj za trenutek zadremati preden pride Manja. Ah...prepozno! Vrata so zaškrtala in vstopila je preklasta postava. Skočila je na mojo posteljo in se vsedla zraven mene.
>>Nekaj ti moram povedati!<<
Sva obe rekli v en glas. Maks se je zarežal in tudi midve sva se mu pridružile. A le za trenutek.
>>Ti začni...<<
Sem spodbudila Manjo.
>>Nooo malo vrjetno je, da mi boš vrjela... Pri večerji sem opazovala morje in zagledala sem nekaj čudnega....emmmm.<<
>>Morski rep?!<<
Sem vzkliknila in ona je zavzeto prikimala. Maks se nama je pridružil.
>>Tudi jaz sem ga videl a sem ga ignoriral.<<
Presenečeno smo se spogledali. Zahihitala sem se a se je izkazalo za neuspelo potezo saj sta me oba vprašujoče pogledala.
>>Ah, pozabita...<<
Sem skoraj zašepetala in čutila sem kako sem zardela.
>>Kako se imenuje ta obala?<<
Me je vprašala Manja. Dvignila sem dlan v znak naj počaka in iz žepa potegnila telefon ter poiskala lokacijo našega nahajališča.
>>M-modra p-l-aža.<<
Sem prebrala ime lokacije, ki je bila označena čisto ob morju.
Manja mi je potegnila telefon iz roke vendar takrat je v sobo stopila Ana.
>>Hej, imate še pol urce in potem spat! Pridem preverit. Do takrat pa ima Patrik moj pomočnik pripravljeno legendo o Modri Plaži.<<
S prijateljema sem se presenečeno spogledala. Oba sta bila enako vznemirjena kot jaz. Stekli smo v dvorano vroči od pričakovanja.
__________________________
#stefi2 to je zate in sploh use in upam da je blo usm usec. napiste ce vam je blo. za enega od tiatih ki boste napisali komentar napisem nadaljevanje. Hehehe upam da ste uzival u branju in da boste uzivali se naprej
Vaša Roxy. E:heart::heart: