Pisalnica
Avtobus je zaškripal in se počasi ustavil. Zbudila sem se iz spanca. Manja me je potrepljala po ramenih in skupaj sva iztopile. Ko sem odprla vrata avtobusa mi je zastal dih. V pljuča mi je rezal oster slan vonj po morju. Morje je bilo nenavadno mirno in v soju sončnih žarkov se je lesketalo, kot bi me hotelo prijazno pozdraviti. Avtobus je parkiral točno ob peščeni obali. Okoli obale se je razprostirala majhna vasica. Ostali otroci so se že grebli, da bi dobili svoj kovček. Tudi midve z Manjo sva se. Ko sva bili prepričani, da nama nič ne manjka sva sledili mentorici tabora, Ani. Veselo se je pogovarjala z nekaj otroci, ki so jo očitno že prav dobro poznali.
>>Prebivali bomo v počitniškem domu...Imenuje se Zlata Ribica.Prepričana sem, da vam bo dom všeč. Pravkar so ga zgradili. Vi boste prvi obiskovalci, zato se vedite spoštljivo...<<
Je nasmejano rekla Ana. Z Manjo sva se navdušeno spogledali.
>>Ej, vidve malo pohitita za vama nastaja cela kolona otrok!<<
Je rekel nekdo iz odzadja. Manja je vzela opombo resno jaz pa sem samo skomignila z rameni in malce pospešila korak.
****
Dom je stal na robu torej zelo blizu morja. Ob domu je stala vrsta cipres in na dvorišču so stala čisto nova igrala. Z Manjo sva dobili sobo, ki je gledala na morje. Stene so bile modro prepleskane in pogradi še ne porisani z raznimi podpisi zato sem jaz dodala prvega - svojega. Manja me je ogorčeno pogledala a vseeno dodala tudi njenega. V sobi sta bila dva pograda. Midve z Manjo sva zasedli le enega zato je v sobo prišel še leto starejši fant Maks. Imel je skodrane, svetle lase in rjave oči. Čudnq a ljubka kombinacija. Sem pomislila.
>>Okej, ne bom tečen ampak brez dekliških stavri po sobi.<<
Je nasmejano rekel in se vrgel na svojo novo posteljo. Z Manjo sva ga izzivalno pogledale.
>>Jaz sem Manja in ona je Lena. Pa ti?<<
>>Maks ampak kliči me, kar K.S sliši se bolj kul.<<
Zavila sem z očmi a morala sem se nasmehniti.
>>Okej, K.S!<<
Ob izgovorjavi njegovega imena sem se spačila in on se je zarežal.
>>Ojoj, mami moram poklicati!!!<<
Živčno sem začela iskati telefon. Vtipkala sem številko in čakala, da se mi javi.
>>Ojla, ljubica!<<
>>Hojla!<<
>>Vse uredu?<<
>>Ja...itak!<<
>>No morem it, te pokličem pozneje?<<
>>Lahko, mami...<<
>>Okej... Rada te imam!<<
>>Jaz tudi tebe mami!<<
>>Adijo!<<
>>Čau<<
PREKINITEV
Oster pisk mi je segel globoko v ušesa.
>>Gremo na večerjo?<<
Me je prijazno vprašala Manja.
>>Vidva kar...Pridem pozneje<<
Sem tiho rekla, da me K.S ne bi slišal. Joj, to je neumno...Sem se zavedla, ko sem poimenovala Maksa K.S. Ne ne bom ga klicala K.S, zame bo, kar Maks. Ko sta odšla sem se razpakirala si obula čevlje in smuknila iz sobe. Pred vrati me je ujela Ana.
>>Lena, med večerjo razdelimo navodila!<<
Proseče sem jo pogledala.
>>Proooooooooosim...Saj mi bo Manja razložila in nisem lačna.<<
Ana je živčno prestopila in pogledala na uro.
>>Do pol osmih in nič čez!<<
Prikimala sem. Ura je bila točno sedem. Imela sem pol ure...
***
Sedela sem ob morju na eni izmed skal. Veter mi je mršil moje skodrane lase a ni me motilo. Opazovala sem sončni zahod. Nenadoma pa sem opazila morsko plavut. Od presenečenja me je vrglo s kamna. Obstala sem kot vkopana. Ne vrjamem butastim otroškim pravljicam o moskih deklicah. Sem pomislila in si pomela oči. Nisem razumela kaj se je pravkar zgodilo. Brez pomisleka sem skočila v toplo morje in plavala....Plavala dokler nisem postala utrujena. Nič...Nikjer niti sledu...Razočarano sem se vrnila na obalo med tem pa sem si izmišljevala izgovor zaradi plavanja v morju. Vse sem si samo domišljala glede morskega repa. Sem jezno pomislila. A nekaj se mi je zdelo sumljivo. Je bil kit ali morska deklica? Kit ne bi smel biti tukaj v plitkem zalivu, morska deklica ( če sploh obstaja in prepričana sem bila, da ne ker nisem nasedala otroškim zgodbicam) pa še manj...
____________________
bahahahaha...to sm napisla na nogometni tekmi.upam da vam je usec:sweat_smile: nasleden del bo pršel. hitr vn... oki fajn se mejte pa se vm je bla usec pls napiste...
P.S: ne vrjamem v morske deklice pa nau spet ena otroska zgodbica o morskih deklicah pa princeskah to vam oblubm:rofl:
Vaša Roxy. E:heart:
>>Prebivali bomo v počitniškem domu...Imenuje se Zlata Ribica.Prepričana sem, da vam bo dom všeč. Pravkar so ga zgradili. Vi boste prvi obiskovalci, zato se vedite spoštljivo...<<
Je nasmejano rekla Ana. Z Manjo sva se navdušeno spogledali.
>>Ej, vidve malo pohitita za vama nastaja cela kolona otrok!<<
Je rekel nekdo iz odzadja. Manja je vzela opombo resno jaz pa sem samo skomignila z rameni in malce pospešila korak.
****
Dom je stal na robu torej zelo blizu morja. Ob domu je stala vrsta cipres in na dvorišču so stala čisto nova igrala. Z Manjo sva dobili sobo, ki je gledala na morje. Stene so bile modro prepleskane in pogradi še ne porisani z raznimi podpisi zato sem jaz dodala prvega - svojega. Manja me je ogorčeno pogledala a vseeno dodala tudi njenega. V sobi sta bila dva pograda. Midve z Manjo sva zasedli le enega zato je v sobo prišel še leto starejši fant Maks. Imel je skodrane, svetle lase in rjave oči. Čudnq a ljubka kombinacija. Sem pomislila.
>>Okej, ne bom tečen ampak brez dekliških stavri po sobi.<<
Je nasmejano rekel in se vrgel na svojo novo posteljo. Z Manjo sva ga izzivalno pogledale.
>>Jaz sem Manja in ona je Lena. Pa ti?<<
>>Maks ampak kliči me, kar K.S sliši se bolj kul.<<
Zavila sem z očmi a morala sem se nasmehniti.
>>Okej, K.S!<<
Ob izgovorjavi njegovega imena sem se spačila in on se je zarežal.
>>Ojoj, mami moram poklicati!!!<<
Živčno sem začela iskati telefon. Vtipkala sem številko in čakala, da se mi javi.
>>Ojla, ljubica!<<
>>Hojla!<<
>>Vse uredu?<<
>>Ja...itak!<<
>>No morem it, te pokličem pozneje?<<
>>Lahko, mami...<<
>>Okej... Rada te imam!<<
>>Jaz tudi tebe mami!<<
>>Adijo!<<
>>Čau<<
PREKINITEV
Oster pisk mi je segel globoko v ušesa.
>>Gremo na večerjo?<<
Me je prijazno vprašala Manja.
>>Vidva kar...Pridem pozneje<<
Sem tiho rekla, da me K.S ne bi slišal. Joj, to je neumno...Sem se zavedla, ko sem poimenovala Maksa K.S. Ne ne bom ga klicala K.S, zame bo, kar Maks. Ko sta odšla sem se razpakirala si obula čevlje in smuknila iz sobe. Pred vrati me je ujela Ana.
>>Lena, med večerjo razdelimo navodila!<<
Proseče sem jo pogledala.
>>Proooooooooosim...Saj mi bo Manja razložila in nisem lačna.<<
Ana je živčno prestopila in pogledala na uro.
>>Do pol osmih in nič čez!<<
Prikimala sem. Ura je bila točno sedem. Imela sem pol ure...
***
Sedela sem ob morju na eni izmed skal. Veter mi je mršil moje skodrane lase a ni me motilo. Opazovala sem sončni zahod. Nenadoma pa sem opazila morsko plavut. Od presenečenja me je vrglo s kamna. Obstala sem kot vkopana. Ne vrjamem butastim otroškim pravljicam o moskih deklicah. Sem pomislila in si pomela oči. Nisem razumela kaj se je pravkar zgodilo. Brez pomisleka sem skočila v toplo morje in plavala....Plavala dokler nisem postala utrujena. Nič...Nikjer niti sledu...Razočarano sem se vrnila na obalo med tem pa sem si izmišljevala izgovor zaradi plavanja v morju. Vse sem si samo domišljala glede morskega repa. Sem jezno pomislila. A nekaj se mi je zdelo sumljivo. Je bil kit ali morska deklica? Kit ne bi smel biti tukaj v plitkem zalivu, morska deklica ( če sploh obstaja in prepričana sem bila, da ne ker nisem nasedala otroškim zgodbicam) pa še manj...
____________________
bahahahaha...to sm napisla na nogometni tekmi.upam da vam je usec:sweat_smile: nasleden del bo pršel. hitr vn... oki fajn se mejte pa se vm je bla usec pls napiste...
P.S: ne vrjamem v morske deklice pa nau spet ena otroska zgodbica o morskih deklicah pa princeskah to vam oblubm:rofl:
Vaša Roxy. E:heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
T H E B E S T ! ! ! wow ena nejbolših zgodb kar sm jih brala:heart::heart::heart:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
awwwwwww toooook mi pomen da ti je zgodba usec♡♡♡ nasledni del bo zate ( in za druge itak) amapk u mislih te bom imela
Tvoja Roxy. E:heart::heart::heart:
Tvoja Roxy. E:heart::heart::heart:
1
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
