#notranjiboj
#telefon
#ljubezen
#ocene
#odraščanje
#otroštvo
#akcija
#domišljija
#družina
#fantazija
#fantazijskabitja
#grozljivka
#hišniljubljenčki
#ideja
#knjige
#prijateljstvo
#problemi
#pustolovščina
#sestre
#smeh
#šola
#sošolci
#starši
#strah
#vampirji
#volkodlaki
#žaljivke
#zaljubljenost
#zgodba
#živali
#znanstvenafantastika
#zabava
#žalost
#ustvarjanje
#glasba
#dolgčas
hehe sm kr objavla
uživite:wink::wink:
-------------------------------------------
Druge ure so bile dolgočasne. Imeli smo likovno ,geografijo in naravoslovje. Potem sem imela še izbirno- pevske.
Ko je bilo konec pevskih sem šla domov- sama.
Prišla sem domov in odložila torbo. Ven sem vzela telefon in se usedla na stol, nato sem pisala Cedriku.
Cleo: Sori, ugotovila sem, da danes nimam časa.
Cedrik: Kaj!? Ne, daj no. Vem kaj je, tisto z Zally, ne?
Cleo: Ne, samo nimam časa.
Cedrik: Daj, no. Prosiiiim.
Cleo: Ne.
Cedrik: Prosim, prosim, prosim!
Cleo: Prav, no.
In tako je zmagal Cedrik.
Ura je bila 15.45 pa si nisem še izbrala oblačil. Na koncu sem si pustila to kar sem imela- kratko široko majico in kratke hlače. S sabo sem vzela telefon.
DING, DONG!
Odprla sem vrata in tam je bil Cedrik.
»Hej! Lepo si oblečena!«
»Tako, kot zmeraj.«
»Ne zmeraj si v trenerki in neki čudni majci.«
»No, mogoče sem pustila to, kar sem imela na sebi.«, nasmehnila sem se.
»Heh, ja. Pa tisto v šoli z Zally…«
»Daj, no! Zakaj govoriš samo o njej!«
»Nisem povedal do konca!«.
Tišina.
»Sori, nisem hotela…«
»Ne, jaz bi se mogel opravičevati.«
Tišina.
»No, o Zally…Ni mi všeč, tudi, kot prijateljica.«
»Res!?«
»Ja! Ona je tako čudna. Nevem kako je bila lahko tvoja prijateljica!«
»Hah, tudi jaz se kdaj to sprašujem.«
Nekaj časa sva bila tiho, ker nama je bilo nerodno, potem me je Cedrik pogledal.
»Zakaj si odšla takrat v šoli in nisi poslušala?«
To je rekel tako mirno, da sem se umirila tudi jaz. Ampak mu še vseeno ne bom povedala.
»Saj sem poslušala! In odšla sem, zato ker bi lahko zamujala na uro!«
»Prav.«
Zdelo se je, kot, da mu je malo žal in, da je malo jezen, zato sem povedala del resnice.
»No… Poslušala nisem, zato ker…ker…« pritekla mi je solza. »Si moj prijatelj, ne?«.
Ko je Cedrik to slišal, je iz rok spustil kar je imel in me objel.
»Seveda sem, Cleo.« , moje ime izgovarja samo takrat, ko je kaj resnega, drugače redko, zato sem mu verjela.
Nekaj časa sva se objemala, nato sva pomislila, da bi bilo čudno, če bi naju kdo videl objemati in tako sva nerodno šla narazen.
»Em… Sori.«
»Zaradi česa?«
»To v šoli… Mogel bi se tudi s tabo pogovarjati, ali pa bi se samo presedla, ne?«
»Ne, Cedrik v redu je…«
»Ne, ni… Tvoj prijatelj sem…Ne njen.«
Tišina. Po temu, kar je povedal sem ugotovila, da nisem zaljubljena vanj, a tako dobra prijatelja sva bila.
Nekaj časa sva se pogovarjala in se zabavala, potem sem morala domov.
Cedrik me je pospremil domov.
»Adijo!«
»Baj!«
Za sabo sem zaprla vrata.
Doma sem bila še zmeraj sama. Nič novega, le…Nekaj je bilo drugače…
»Hej! Umakni se!«
Iz moje sobe je zdirjal fant, toliko star kot jaz, ali celo starejši. A jaz, ker sem mislila, da je vsiljivec sem ga klofutnila z vso silo.
»Av! A vsakega, ki hoče na stranišče klofutneš?«
»Em…Ne?... Kdo pa sploh si ti in kaj počneš v moji hiši?«
»Jaz sem učenec tvoje mame…No, ne več, ker pač.. No saj veš…«
»Ne, nevem.«
Čuden fant, govori mi, da so ga vrgli iz šole in, da se je prišel opravičit, a predstavil se pa ni. Ko je videl, kako ga gledam, je hitro šel v stranišče.
»Ahah, res moram it.«
»Pojdi. Samo, potem povej svoje ime!«
Iz žepa sem vzela telefon, šla v sobo, pogledala, če je vse v redu, nato pa sem se vrgla na posteljo. Pogledala sem, če mi je Cedrik že kaj napisal.
Cedrik: Hej, si v redu?
Cleo: Ja, zakaj?
Cedrik: Mah, slišal sem nekaj v tvoji hiši, kot da bi se kaj prevrnilo.
Cleo: Ja, no… Nič se ni prevrnilo, noben ni padel… V moji hiši je neki tipček, ki trdi, da je učenec moje mame…in mislila sem, da je vsiljivec, zato sem ga klofutnila.
Cedrik: Bravo, Cleo!«
Cleo: No zdaj bom šla spat, adijo.
Cedrik: Baj.
Pogledala sem na uro 23.10. Moram spat. Takrat zazvoni telefon.
Driiing, driiiing!
Kdo kliče ob taki uri?! Pogledala sem telefon: mami.
»Ojla, mami. Kako si? In zakaj kličeš ob taki uri!?«
»Živijo, Cleo. Zakaj kličem ob taki uri, zato ker je pomembno. Midva sva se odločila, da bova prišla bolj zgodaj.«
»Kdaj?«
»Čez en teden, prav?«
»Prav, prav. Zdaj grem pa spat. Baj.«
Končno tišina. Čakaj pozabila sem vprašat kdo je ta fant. No, saj mi je zdaj vseeno.
In tako sem zaspala.
-----------------------------------------
lp, Pigi:pig2:
uživite:wink::wink:
-------------------------------------------
Druge ure so bile dolgočasne. Imeli smo likovno ,geografijo in naravoslovje. Potem sem imela še izbirno- pevske.
Ko je bilo konec pevskih sem šla domov- sama.
Prišla sem domov in odložila torbo. Ven sem vzela telefon in se usedla na stol, nato sem pisala Cedriku.
Cleo: Sori, ugotovila sem, da danes nimam časa.
Cedrik: Kaj!? Ne, daj no. Vem kaj je, tisto z Zally, ne?
Cleo: Ne, samo nimam časa.
Cedrik: Daj, no. Prosiiiim.
Cleo: Ne.
Cedrik: Prosim, prosim, prosim!
Cleo: Prav, no.
In tako je zmagal Cedrik.
Ura je bila 15.45 pa si nisem še izbrala oblačil. Na koncu sem si pustila to kar sem imela- kratko široko majico in kratke hlače. S sabo sem vzela telefon.
DING, DONG!
Odprla sem vrata in tam je bil Cedrik.
»Hej! Lepo si oblečena!«
»Tako, kot zmeraj.«
»Ne zmeraj si v trenerki in neki čudni majci.«
»No, mogoče sem pustila to, kar sem imela na sebi.«, nasmehnila sem se.
»Heh, ja. Pa tisto v šoli z Zally…«
»Daj, no! Zakaj govoriš samo o njej!«
»Nisem povedal do konca!«.
Tišina.
»Sori, nisem hotela…«
»Ne, jaz bi se mogel opravičevati.«
Tišina.
»No, o Zally…Ni mi všeč, tudi, kot prijateljica.«
»Res!?«
»Ja! Ona je tako čudna. Nevem kako je bila lahko tvoja prijateljica!«
»Hah, tudi jaz se kdaj to sprašujem.«
Nekaj časa sva bila tiho, ker nama je bilo nerodno, potem me je Cedrik pogledal.
»Zakaj si odšla takrat v šoli in nisi poslušala?«
To je rekel tako mirno, da sem se umirila tudi jaz. Ampak mu še vseeno ne bom povedala.
»Saj sem poslušala! In odšla sem, zato ker bi lahko zamujala na uro!«
»Prav.«
Zdelo se je, kot, da mu je malo žal in, da je malo jezen, zato sem povedala del resnice.
»No… Poslušala nisem, zato ker…ker…« pritekla mi je solza. »Si moj prijatelj, ne?«.
Ko je Cedrik to slišal, je iz rok spustil kar je imel in me objel.
»Seveda sem, Cleo.« , moje ime izgovarja samo takrat, ko je kaj resnega, drugače redko, zato sem mu verjela.
Nekaj časa sva se objemala, nato sva pomislila, da bi bilo čudno, če bi naju kdo videl objemati in tako sva nerodno šla narazen.
»Em… Sori.«
»Zaradi česa?«
»To v šoli… Mogel bi se tudi s tabo pogovarjati, ali pa bi se samo presedla, ne?«
»Ne, Cedrik v redu je…«
»Ne, ni… Tvoj prijatelj sem…Ne njen.«
Tišina. Po temu, kar je povedal sem ugotovila, da nisem zaljubljena vanj, a tako dobra prijatelja sva bila.
Nekaj časa sva se pogovarjala in se zabavala, potem sem morala domov.
Cedrik me je pospremil domov.
»Adijo!«
»Baj!«
Za sabo sem zaprla vrata.
Doma sem bila še zmeraj sama. Nič novega, le…Nekaj je bilo drugače…
»Hej! Umakni se!«
Iz moje sobe je zdirjal fant, toliko star kot jaz, ali celo starejši. A jaz, ker sem mislila, da je vsiljivec sem ga klofutnila z vso silo.
»Av! A vsakega, ki hoče na stranišče klofutneš?«
»Em…Ne?... Kdo pa sploh si ti in kaj počneš v moji hiši?«
»Jaz sem učenec tvoje mame…No, ne več, ker pač.. No saj veš…«
»Ne, nevem.«
Čuden fant, govori mi, da so ga vrgli iz šole in, da se je prišel opravičit, a predstavil se pa ni. Ko je videl, kako ga gledam, je hitro šel v stranišče.
»Ahah, res moram it.«
»Pojdi. Samo, potem povej svoje ime!«
Iz žepa sem vzela telefon, šla v sobo, pogledala, če je vse v redu, nato pa sem se vrgla na posteljo. Pogledala sem, če mi je Cedrik že kaj napisal.
Cedrik: Hej, si v redu?
Cleo: Ja, zakaj?
Cedrik: Mah, slišal sem nekaj v tvoji hiši, kot da bi se kaj prevrnilo.
Cleo: Ja, no… Nič se ni prevrnilo, noben ni padel… V moji hiši je neki tipček, ki trdi, da je učenec moje mame…in mislila sem, da je vsiljivec, zato sem ga klofutnila.
Cedrik: Bravo, Cleo!«
Cleo: No zdaj bom šla spat, adijo.
Cedrik: Baj.
Pogledala sem na uro 23.10. Moram spat. Takrat zazvoni telefon.
Driiing, driiiing!
Kdo kliče ob taki uri?! Pogledala sem telefon: mami.
»Ojla, mami. Kako si? In zakaj kličeš ob taki uri!?«
»Živijo, Cleo. Zakaj kličem ob taki uri, zato ker je pomembno. Midva sva se odločila, da bova prišla bolj zgodaj.«
»Kdaj?«
»Čez en teden, prav?«
»Prav, prav. Zdaj grem pa spat. Baj.«
Končno tišina. Čakaj pozabila sem vprašat kdo je ta fant. No, saj mi je zdaj vseeno.
In tako sem zaspala.
-----------------------------------------
lp, Pigi:pig2:
Moj odgovor:
Svetovalnica
Učiteljica
Pač naša ucitlca je tok stroga pac tak ona se na nas zacne dret za brezveze se posebi ce zevamo pac like a nesmem dihat pa tak opomine nam daje za vsako mininapakico pa ona bi gotov poklica fbi ce nimas naloge pac 2 minuti nazaj rece "men je usen ce vi delate naloge to sam se akodujete pa ni cudn da vam ocene padajo" pac like 3 nism mela za slo nalogo pa je ona bla tak"bunny zaka pa ti tok naloge nimas" like zenska js mam lajf ne pa sam slovenscino pa se ful na zal pa govori da mamo slabe starse ker so nam dali telefon pa kar sprasuje nas kdaj gremo spat pa a mamo telefon zravn.
Sam tezava je da bom js to ucitlco mela 4 leta pa ze zdejse mi go zmesal pac najraje bi jo plesnla v kbraz pac mislim da v zakonu pise da lahk ljudje dihajo in zehajo ker zehanje ni tok povezano s tem da su zaspan pa da icitlca nesme zalt ucencov ppa njihovih starsev
Ljudje prosm pomagite ka naj nedim obupana sm???
bunny
Sam tezava je da bom js to ucitlco mela 4 leta pa ze zdejse mi go zmesal pac najraje bi jo plesnla v kbraz pac mislim da v zakonu pise da lahk ljudje dihajo in zehajo ker zehanje ni tok povezano s tem da su zaspan pa da icitlca nesme zalt ucencov ppa njihovih starsev
Ljudje prosm pomagite ka naj nedim obupana sm???
bunny
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(48)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(67)
Nič posebnega , že vse vem.
(28)



Pisalnica