evoooo ta del je ful bl zanimiv pač dejansk se neki dogaja
:wink::wink::wink::wink:<3
----------------
Ne vem, kako, a sanjala sem, ko sem bila nezavestna.
*i*Tokrat sem bila v palači. Bila je iz zlata. Cela. Bila je neverjetna. V njej so bili sražarji. Nato je iz druge sobe prišel star oški z belo dogo brado in krono. Bil je kralj.
»Vaše veličanstvo! Dobili ste pismo iz sosednjega kraljestva!« je oznanil en stražar, nato pismo izročil kralju.
»Kaj spet hočejo!?«
»Piše, da so videli zmaje z modrimi luskami in so se potili okoli njegovega gradu. Misli, da so vaši
in-«
Kralj ni bil videti zadovoljen s tem kar je slišal.
»Moji!? Moji!? Kako bi jaz pustil, da zmaji zbežijo!? Jaz imam dobre oči in ne preslepijo trehzmajev! To mu povej! Niso naši!«
Stražar se je hitro obrnil in stekel proti svojemu izhodu. Nekaj časa je bila tišina, nato je tišino prekinil cvileč zvok in takrat sem se zbudila.*i*
Spraševala sem se kdo je ta kralj in kaj so z zmaji (ki seveda niso bili resnični) delali v kraljestvu.
»Hej. Končno si budna. V nezavesti si bila približno šest ur.« Mike me je prebudil iz misli.
»Kaj!? Nemogoče. Nikoli nisem..« bila sem težka, zato sem nehala govoriti.
»Moreš se še spočiti.«
»Pokliči Cedrika.«
»Koga?«
»Cedrika, Cedrika Konffesta.«
»Prav, takoj pridem.«
»Povej mu naj pride.«
Vse je bilo tako…težko. Oči sem komaj pustila odprte. Saj ne, da sem se bala krvi (ker me je urezalo), ampak dejansko mi je prebodlo skozi roko. Kot bi bil strup.
Ko je prišel Cedrik sem bila že v redu.
»Hej, si v redu. Slišal sem, da je nujno pa sem takoj prišel.«
Pogledala sem Cedrika- še kar v pižami.
»Ja, vidim. Še preoblekel se nisi.« Zasmejala sem se.
»Lepo te je videti, ko se smeješ.« Cedrik se je začel približevati, da bi me poljubil, a sem se umaknila.
»Ne morem. Glej, veš, da nikoli nisem in nikoli nebom zaljubljena… zato.. morem it.«
Kar sem povedala je bila resnica nikoli mi noben ni dovolj pri srcu, da bi ga ljubila. Po tem kar se je zgodilo. Bila sem enajst in sem imela fanta, bolj kot prijatelja ampak, no fanta. Na začetku je bilo vse super, potem pa se je zgodilo nekaj najbolj strašnega. Poletje je bilo. 3.8. še zdaj se spomnim. Kot ponavadi sva šla na sladoled. Ampak tista noč je bila drugačna. Vzela sva si sladoled in se napotila v park. Potem je Kaj (tako mu je bilo ime) zagledal trgovino z rožami in, ker je bila njegova mama v bolnici je hotel par rož vzeti zanjo. Hitro se je napotil. In čez cesto je šel brez, da bi pogledal…nato ga je povozil avto.
Vso leto sem jokala in bila žalostna, nato je v moje življenje prišel Cedrik Konffest.
Šla sem v kopalnico in si umila obraz.
»Si kje videla kakšno milo brez vode?«
»Mike, kako misliš milo brez vode? In zakaj ga sploh potrebuješ?«
»To boš videla. Milo vsebuje vodo, vsebuje, vsebuje…«
»Prav, ti kar išči milo brez vode ,medtem, ko bom jaz šla nahranit želvo.«
»Želvo imate?« sta Cedrik in Mike naenkrat vprašala.
»Ja, ja. Logično.«
»Kako ji je pa ime?«
»Em…boš izvedel Cedrik.«
Hitro smo se napotili ven na naš vrt, ko naenkrat nekdo potrka na vrata.
»Kdo je to? Saj nikogar nisi povabila, kajne?«
»Ne seveda, ne.«
»Kdo je, Mike« Zdelo se je, da Cedrik ne mara Mika.
»Ne vem. Resno.«
Tako smo odprli vrata in , kot se mi je zdelo je tam stal moški in nato iz žepa potegnil nož.
»Bežita.«
----------------------------------------
ekoooooo
lp,pigi