»Bežita.« Je zašepetal Mike.
Ni bilo treba dva-krat reči.
Cedriku sem pomignila in hitro sem si nekaj izmislila.
»Ojoj, sestrico slišim v slušalki! Spet se joka! Bova midva šla pogledat ti se pogovori z njim!« sem z dramatičnim glasom rekla. In tudi Cedrik.
»O, ja! Pa res! Tudi jaz slišim! Greva!«
Na, ja. Verjetno sva zgledala, kot čudaka, ampak vsaj umrla nisva.
Hitro sva stekla do vrat, ki so peljala na vrt. Med potjo sem hitro nekaj na čačkala in odložila na mizo. *i*Draga starša,
nekaj časa me ne bo. Če me bo kdo iskal mu povejta, da sem bolna.
Rada vaju imam,
Cleo*i*
Ko sva tekla se je Cedrik nenadoma ustavil.
»Kaj spet, Cedrik! Ni časa!«
»Kaj pa želva?«
Pogledala sem Hrusti.
»Prav! Ampak, hitro!«
»Hrusti, hm?«
»Ni časa!«
Stekla sva do avta in tam počakala Mika.
»Kaj pa zdaj?!«
»Ne vem! Cedrik.«
»Počakajva Mika?«
»Počakajva Mika.«
Čakala sva in čakala pa ni bilo nikogar videti.
»Greva.«
»Kaj?! Saj si nora! Ta tip nas je hotel ubit! In Mike je verjetno že mrtev!«
»To greva preverit.«
Po tiho sva šla v hišo in preverila dnevno sobo, ko se je nekaj zaslišalo iz kuhinje.
Nato je Mike pridrvel iz kuhinje za njim zmaj in še za zmajem je hodil tisti moški,ki nas je zelo verjetno prišel ubit.
Mike naju je prijel za roke in naju povlekel, da sva odšla naprej.
»Zakaj sta se vrnila!? Sem vama rekel, da bežita!?«
»Zakaj ima ta tip rdeče lase?«
»Ce-edrik!«
»To so moja čustva!«
»Mike, vse sva pripravila avto…Em, to je vse.« Nervozno sem se zasmejala.
»Super! Torej kje je ta avto?«
»Čez cesto-moder avto.«
»Zakaj ga nista pripeljala sem!?«
»Ker nisva dovolj stara, seveda!«
»Cedrik, daj no!«
»Zdaj ni važno koliko si star, važno je, da gremo!«
Pohiteli smo do avta in jaz sem se usedla na sedež voznika, ker je bil avto moje mame.
»Okej, okej. Maš to. Samo prižgeš avto, napneš ročko, pritiskaš zavoro in zavijaš!«
»To je kar veliko stvari, v mojem mnenju!«
Nekaj časa smo potrebovali, da smo speljali, a smo uspeli preden smo umrli, zato to je napredek.
Malo časa smo se menjavali, no samo midva z Mikom, ker je Cedrik že vozil avto pa ga je uničil in potem mu nisem dovolila.
»Tukaj ustavi!«
Ustavili smo pred ogromno hišo.
Mike je hiši govoril čudne besede in nato se je odprla.
»Vav, tako, kot pri Harryju Potterju.«
Mislim, da naju je Mike sprejel, kot pijanca, ker pač ob takih neverjetnih trenutkih ne veš, kaj in potem izpadeš čuden.
Šli smo skozi hišo, hodili skozi predore, se vozili z vlakcem (lahko si predstavljate: vlakec smrti v podzemlju) in na koncu prispeli v mesto. Navadno mesto. Nato smo šli proti hiši in potrkali.
»Tu smo.« Je razglasil Mike.
Iz hiše je prišel malo bolj star moški.
---------------------------------------------------------
:wink::wink::wink::wink::wink:
ta del je bil zloooo bolšiii
lp, Pigi