15. POGLAVJE
Antonia je zavzdihnila ter si popravila svetel paž. "Jaz in Liam sva se zavzemala, da sliko prodamo. Harry je temu nasprotoval. Želel, da slika ostane v družini."
"Oprostite, da bom zamenjal temo. Upam, da vam ne bo neprijetno." Trenutek tišine. "Ste prepričani, da je bila Angelina smrt res nesreča?"
"Vem, kam merite, gospod Thompson." Antonia se je približala inšpektorju. "Imeli smo kriminalistično preiskavo. Ni bil umor."
"Dobro." Še en trenutek tišine. "Zakaj vama je Harry nasprotoval pri prodaji?"
"Menil je, da je to njeno edina stvar, ki nam je ga zapustila, in da mora ostati pri nas. Bedarija." Dvignila je srebrno ogrlico in jo pokazala inšpektorju. "To mi je dala Angela za rojstni dan. Kar hočem reči je, da ima vsak v družini nekaj od nje."
"In zakaj z Liamom mislita, da bi jo morali prodati?"
"Že Angela jo je hotela prodati, a neuspešno kot vidite. In še nekaj je - si lahko predstavljate, koliko denarja je vredna?"
Inšpektor je nekoliko natančneje pogledal sliko. Vredna mu ni bila niti centa, a tega ni hotel reči. "Em ... tisoč?"
"Niste prav ljubitelj umetnosti, kajne?" je sklepala Antonia. "Pomislite, da v
bi bila. Vredna bi vam bila milijon!"
"Angela je torej risala nekoliko drugače," je načel inšpektor. "Nočem vam zbuditi slabih občutkov, Antonia, vendar ljudje so se jo verjetno izognili zaradi tega. Imam prav?"