dons bo ekstra dolg del

*b*Discleamer: nasilje*b*

*b*Ava Graves, 4. december 2023, Crawford*b*


Kar je sledilo je bila katastrofa. Dvorana se je zatresla in s stropa je padal omet. Zajela sta nas dim in prah, a sem vseeno videla postave. Tri nove so se prikazale. Prva je imela kij za bejzbol in nož, drugi dve pa sta bili spretnejši, kot dve nindži. Ena je bila zares nindža, metala je tiste kitajske ostre zvezdice. Druga, višja, je napadla Abigail z žepnim nožem in bila sem dovolj blizu, da sem slišala Abigailino reakcijo.
»Žepni nož?« Zvenela je ogorčeno. »Ljubica, nekoč so me že poskušali premagati s tem, pa jim ni uspelo.« Zrasli so ji kremplji in podočniki in kot mačka je vrgla dekle s sebe. Dekle je spretno pristalo in znova brez besed napadlo Abigail. Nož ji je zarila v hrbet. Skočila je z Abigail in demonkina rama se je v trenutku zacelila. Abigail je bila razdražena.
»Oh, tole boš obžalovala, punčka.« Kot plenilec je napadla dekle, a se ji je to spretno izmaknilo, jo zgrabilo za roko in ji jo zvilo na hrbtu. Potem je demonko brcnila v hrbet in jo odrinila skozi vrata. Takoj za tem je enostavno izginila. Abigail se ni prikazala nazaj.

Tačas se je dim in prah razkadil. Videla sem, da je bil eden izmed treh napadalcev Blake in zaškripala z zobmi. Nisem mu hotela dati zadovoljstva, da je imel prav. Blake se je zdaj naslanjal na steno. Na čelu je imel rano in njegova leva hlačnica je bila razcefrana in njegova koža tako opraskana. V desni je držal kij za bejzbol, iz katerega so štrlele ostre kovinske konice. Za pasom mu je viselo nekaj kovinskih lisic, kar me je presenetilo – od kdaj pa lisice prosto prodajajo?

Nenadoma je skozi prah proti meni letela zvezdica. Zakričala sem in se poskušala s stolom premakniti. Moj stol je ostal pri miru. Nagnila sem se naprej in zaprla oči. Zaslišala sem rez, a ni bilo nikjer nobene bolečine. Odprla sem oči. Vrvi, s katerimi sem bila privezana, so padle z mene. Nenadoma je zraven mene stala še tretja oseba, dekle s kratkimi črnimi lasmi spetimi v čop, zagorelo poltjo, indigo modrimi počmi in oblačili, ki so bila res videti kot oblačila nindže.
»Daj, vstani, saj te ni ugriznil vampir,« me je pozvala in se osredotočila na Liv. Odvezala jo je iz vrvi, tačas pa sem jaz vstala. Liv je vstala takoj za mano, bila je nekoliko majava.
»Uhh,« je zastokala in se prijela za glavo. »je bila na zobeh te vampirke povečana količina drog ali kaj?«
»Nekateri imajo močnejše kot drugi,« je razložilo dekle.

Zdaj je bila sobana povsem prazna, razen krvavečega Blaka, nindža dekleta in še enega vampirja, ki je imel okrog zapestij lisice, gležnje pa zvezane z vrvjo. Stopila sem bliže v upanju, da ga bom prepoznala, in res sem ga. Bil je Ian, vampir, ki je kot priden pes ves čas hodil za Abigail. Že sem odprla usta, da bi nekaj rekla, a me je prehitelo nindža dekle.
»Tega sem ujela,« je rekla. »Morda ima kake uporabne podatke.«
»Zagotovo,« se je oglasil glas izza nindža dekleta in tam se je prikazalo drugo. Zdrznila sem se. Bila je podobna nindža dekletu, le z daljšimi, kodrastimi lasmi in sivkastimi očmi. Približal se nam je Blake, ki je šepal. Nindža dekle ga je premerilo od glave do nog in nekaj zamrmralo svoji – tako predvidevam – sestri. Ta je skomignila.
»Okej, lahko nekaj vprašam?« Vsi smo se ozrli v Liv, ki je sedela na enem od stolov. »Kaj je bilo to?« je zahtevala. Blake je nekaj zamrmral.
»Razložim kasneje,« sem ji rekla.

»Kaj si… – Veš, kaj?! Raje sploh ne bom spraševal.« Blake mi je namenil pogled razočarane mame in odšepal stran.
»Ne zmeni se zanj,« mi je svetovala višja izmed nindža sester. Podala mi je roko. »Taryn. In to je Grace.«
Segla sem v njeno roko. »Ava. Ava Graves«
»Dobro, zdaj, ko smo si vsi podali imena, se lahko prosim čim prej spravim stran. Ta prostor mi daje slab občutek.« Grace se je nelagodno razgledovala po dvorani kot da bo nanjo zdaj zdaj skočila pošast. »Pa še tega vampirja moramo čim prej spraviti v klet.«
V klet? »Zakaj hočeš imeti vampirja v kleti?« sem vprašala.
»Lovki na vampirje sva,« je pojasnila Taryn. No, to je pojasnilo stvari.
»In tega naj ljudje ne bi vedeli,« jo je togo opozorila Grace. »Hej, človeško dekle!« je zaklicala proti Liv. »Domov gremo.«
________________________

Taryn je imela vozniški izpit in avto, ki je bil premajhen za šest ljudi, razen, če bi Iana nekako stlačili v prtljažnik, kar je odpadlo, zato so se odpeljali le Taryn (AKA edina z vozniškim izpitom), Blake (AKA poškodovanec, ki ne more hoditi) in Ian (AKA ujetnik, ki ga ne smemo izpustiti pod nobenim pogojem).

Grace pa je naju z Liv odpeljala peš, kar je bilo naravnost mučno. Grace sem povedala vso zgodbo – razen majhnih podrobnosti, kot to, da imam grozne halucinacije, nočne more, ki niso povezane z Abigail in Madeline, in, da kašljam kri – in zraven je Grace le kimala. Razložila sem ji očetovo pismo in zgodbo, ki mi jo je povedala Abigail.

Ko sem končala, sem pogledala Liv. Spomnila sem se, da me je slišala omeniti halucinacije in izkašljevanje krvi. Vprašujoče me je pogledala. Odkimala sem. Stisnila je ustnice in odmaknila pogled. Prižgala si je cigareto in jo vtaknila med ustnice. Nisem ji zamerila, ker ji ni bilo všeč, da lažem, a ni poznala celotne zgodbe. Nihče je ni. Vesela sem bila le, da mi ni s svetilko posvetila v obraz in zahtevala odgovorov.
__________________________


Gracina hiša je bila velika dvonadstropna sodobna hiša z rumenimi stenami in velikima oknoma (v kotu, obadva široka in od stropa do tal velika) v jedilnici skozi katera sem videla, da sta se Taryn in Blake pogovarjala. Grace je odklenila vrata in vstopile smo.

V dnevni sobi pred nami je bil proti televizorju obrnjen siv polkrožen kavč, na katerem je sedela še tretja sestra, najmlajša – morda leto mlajša od mene, kakih 15 jih je imela – , ki je bila bolj podobna Taryn kot Grace. Njene oči so bile zelenkaste. Ko je zaslišala vrata se je obrnila proti Grace. Njen izraz je bil najprej vesel, ko pa je zagledala še naju, se je zresnila. »Vampir, lovec in še dva človeka? Coral vaju bo ubila,« ju je opozorila.
»Vidiš, Taryn, Tess se strinja z mano!« Grace sije slekla jakno. Tess se je namrščila.
»Nisem tega rekla.« Zaprla je revijo, ki jo je prej brala. »Pridi zdaj sem,« je pozvala Blaka in odšepal je k njej. Začela mu je krpati rane.
___________________________

Ko je Tess zakrpala Blaka, sta mu s Taryn pomagali do stola.
»Torej,« sem se odkašljala, ko sem bila edina, ki sem ostala pri Blaku za mizo.
»Zdaj mi boš pa še težila.«
Namrščila sem se. »Lovec na vampirje si.«
Pogledal je tla. »Mogoče.«
»Zato te tako ''zanimam''?« sem vprašala. Skomignil je.
»Pa rekel sem ti, da nehaj iskati težave,« se je pritožil. Zavila sem z očmi.
»Človek, jez sem se rodila težava,« sem zamrmrala.

Liv je bila še vedno tiho. Vse je opazovala z nekim zanimanjem, a ne z željo, da bi se dogajanju pridružila. Ni kadila, kar mi je bilo všeč. Ni se zdela pretresena. Večina ljudi bi paničarila in bila pretresena, češ da vampirji res obstajajo in jih je ravnokar ugriznil vampir. Ampak ne Liv. Zato pa sem se spraševala: Kaj pa, če ve? Liv je bila skrivnostna osebnost, zato me niti ne bi presenetilo. Po mojih pojmih bi lahko bila tudi vila z mavričnimi krili, pa jaz tega ne bi vedela. Zato mi je bila na nek način všeč. Umirjena, spoštljiva, potrpežljiva, a skrivnostna in s tem tudi nevarna. Spraševala sem se, kako so drugi videli mene.

»Strmiš,« je tiho pripomnila Liv, da sem jo slišala le jaz. Odmaknila sem pogled in se počutila čudno. Sploh se nisem zavedela, da je Grace govorila.
»…Ava?« me je vprašala Grace, ko sem se spet zastrmela v Livine temno rjave lase lase. Pač lepi so bili.
»Hm?« sem vprašala. Grace je zavzdihnila.
»Misliš, da lahko nadzoruješ empatično povezavo z Abigail?«
»Empatično povezavo?«
Grace je zastokala. »Povezavo skozi sanje, čustveno povezavo, ne vem, kako razložiti. Navadno se napelje med sorojenci.«
»Ne vem,« sem skomignila. Grace se je zamislila.
»Si zares prepričana, da ni tvoja sestra?«
»Popolnoma,« sem lagala in pokimala. »Kaj pa je boste s tistim fantom, ki sem ga videla ugrabljenega?« sem vprašala.
»Kot prvo – vampir je. Kot drugo – prepričani smo, da je to delo Abigail Blackthorne, vampirke, ki te je ugrabila,« je rekla Grace. Blackthorne? Abigail se je res odločila za priimek, ki ima preveč podobno osebnost kot Graves.
»Aha.«

Ko je med nami nekaj časa vladala tišina, sem vprašala: »Torej… vsi so lahko lovci na vampirje?«
»Ne. Rodimo se lovci na vampirje,« je odsotno odvrnila Grace.
»Starši nas pustijo drugemu za vzgojo,« je rekla Taryn. Nakremžila sem se.
»To je pa grozno.«
Grace je skomignila. Potem je dvignila pogled. »Odraščamo kot človeški otroci, z nekaj urjenja, potem pa se okoli trinajstega leta odločimo, ali hočemo ''ostati'' ljudje, ali bi raje ohranili ravnovesje med človeško in vampirsko raso. Potem se urimo in z osemnajstim letom postanemo samostojni lovci na vampirje.«
Pogledala sem Taryn. »Ugibam, da si čez osemnajst, kajne?«
Pokimala je. »Devetnajst.«
»Torej bi lahko šla,« sem rekla. Spet je pokimala.
»Zadržala sem se z Grace, da lahko varujeva Tess,« je pojasnila. Zmedeno sem nagnila glavo.
»Varujeta?« Potem sem dojela. Tess ni šla s sestrama, ko sta naju rešili. Pogledala sem Tess. »Ostala si človek.«
Pogledala je Grace.
»Nisi imela izbire. Oblasti ti niso dovolile,« ji je rekla Grace.
»Kaj misliš s tem?« me je z vprašanjem prehitel Blake. Grace ga je ledeno pogledala, da so še mene zabolele oči.
»Ni pomembno.«

Nihče ni silil (si ni upal siliti, saj nam je grozilo, da bomo obglavljeni z enim gibom Gracine roke, ko bo v nas poslala svojo smrtonosno zvezdno orožje) odgovora iz nje in spet smo ostali tiho. Tokrat je bila med nami napetost, kot bi nekdo med nas napel mrežo elektrike, ki je grozila, da bo sprožila iskrico, če se bo kdo premaknil, in celotno ozračje bi zagorelo.
»Taryn,… ko si napadla Abigail, si kar izginila,« sem rekla, obupana, da bi prekinila tišino.
Skomignila je. »Nevidnost.«
»Torej dejansko nisi človek.«
Taryn me je postrani pogledala. »Misliš, da bi lagali, glede česa…«
»Oprosti, tole je narobe zvenelo,« sem se opravičila. »Ampak imaš sposobnosti, ki so… drugačne od človeških?« Čeprav sem govorila Taryn, sem gledala Grace. Ta je to zasledila in mi odgovorila namesto svoje sestre.
»Ja. Kaj še hočeš vedeti? Resnico o nastanku vesolja?«
»Mogoče,« sem sitno zamrmrala. Dvignila je svoje zvezdice in jih po nesreči skoraj zabodla v Blaka.
»Hej. Daj te tvoje… zvezdne nindža stvari stran,« se je pritožil in se odmaknil Grace.
»To je šuriken.« Nekaj si je zamrmrala v brado in sedla na stol za sabo. Orožje je položila na mizo. »Na, oglej si, da si boš dobro zapomnil.«
Blake ji je vrnil mrki pogled in jo ubogal. Začel si je ogledovati rezila.
Zaslišala sem kašelj in pogledala v Livino smer. Ta je zadrževala smeh in se pri tem skoraj zadušila. Grace nam je nehala dajati morilske poglede in vstala. Blaku je iz rok potegnila šurikene.
»Moram zbrusit orožje.« In že je ni bilo več.

___________________________________

Taryn je stalno opravičevala svojo sestro, ko naju je z Liv pospremila do vrat. Povedala je, da je bila Grace edina, ki se je še vedno spomnila njihovih staršev, čeprav ni bila najstarejša, in ju je tudi najbolj sovražila za to, da sta jih pustila.
»Ostalo se zmenimo v sredo popoldne,« je rekla, preden je zaprla vrata. In ostali sva sami z nočjo.
___________________________________

Domov sem šla skopaj z Liv. Pot je bila približno enaka, moja za spoznanje daljša. Bili sva tiho. In potem je spregovorila.
»Zakaj si lagala?« Ustavila me je in poskušala ujeti moj pogled. Usmerila sem ga v tla.
»Liv nočem govoriti o tem,« sem rekla. Začela sem hoditi, a me je takoj dohitela.
»Nočeš povedati meni, si pa povedala Abigail. Svoji psihopatski sestri, ki te mimogrede hoče ubiti,« je rekla. Vztrajno je lovila moj pogled, a sem se osredotočila na kamenčke na makadamski cesti.
»Ni tako enostavno,« sem zamrmrala. »In zakaj sploh hočeš vedeti?«
Liv je molčala. »Ker me skrbi.«
»No, ni te treba,« sem rekla in zavila s ceste na bližnjico do naše hiše. Liv se je ustavila.
»Hej! Kam greš?«
»Bližnjica,« sem zaklicala nazaj. Liv je razočarano prhnila, a nisem videla njenega odziva, saj sem hodila stran.

Začela sem razmišljati, kako vse razložiti mami. Morda vse, razen mojih… halucinacij in današnje ugrabitve. Tako bi bilo najbolje. Najmanj bi jo skrbelo. A vseeno… mama je imela pravico vedeti vse. Celotno zgodbo. Morda bo celo imela odgovore. Upala sem, da bo razumela. Razumela, da sem si usodo že zapečatila. Zdaj me on vidi in ni poti nazaj. Zdaj grem lahko le še naprej in pridem do dna teh skrivnosti, morda najdem rešitev. Rešitev za temne skrivnosti družine Graves. Zase. Za Liv, ki sem jo tako sebično vpletla v to. Za Madeline. Zalila me je krivda in poskušala sem razmišljati o čem drugem.