Pisalnica
*i* ROSE *i*
Zasmejala sem se ob pogledu na sopihajočega Jacka. Mama me je utišala s pogledom, jaz pa sem ji le pokimala in komaj zadrževala krohot. Roko sem si položila na usta, a krohota nisem mogla zadržati. Vsi so me presenečeno pogledali.
"Oprostite," sem rekla čez smeh.
"Rose," mi je strogo rekla mama.
"Takoj nehaj. Ni vljudno."
Spet sem pokimala, moj krohot se je polegel. S pogledom sem oplazila Jacka in se mu nasmehnila. Videti je bil čist, urejen, zbran.
"Se opravičujem, ker zamujam," je rekel.
"Oh, lepo vas prosim, saj ne zamujate." Je odgovoril mamin prijatelj.
Šele tedaj sem opazila, da me Cal gleda z začudenim in precej jeznim pogledom.
"Se lahko na samem pogovorim z Rose?" je vprašal in se ozrl po dvorani.
Otrpnila sem.
"Seveda, zakaj pa ne," je na mojo žalost rekla mama. Cal me je odpeljal iz dvorane.
"Kaj sem ti rekel?!" me je nadrl.
"Rekel sem ti, da ne smeš pripeljati tega... tega revnega norca!"
Razjezil me je.
"Ne govori tako!" sem mu nič manj prijazno vrnila.
"Moj prijatelj je in tako ne boš govoril o njem!"
"*i* Tvoj prijatelj *i*? Kako je lahko tvoj prijatelj?! Mar ne veš, da si zaročena z mano IN NE Z NJIM?!"
Zajela sem sapo.
"Pusti me pri miru, ti grdavš!"
Za trenutek sem že pomislila, da me bo klofnil, a me je samo napeto pogledal.
"Samo enkrat še reči kaj takega *i* o meni *i*, pa letiš skozi palubo."
V mislih so mi udarjale vse mogoče besede, ki bi mu jih najraje zabrisala v obraz.
*i* BEDAK! *i*
*i* HUDOBA! *i*
*i* DREK! *i*
*i* NIČVREDNEŠ! *i*
A raje sem ga porinila v zid in odprla vrata dvorane. Vpričo drugih mi ne bo mogel nič! Besno sem odkorakala stran od mize, kjer je sedela moja družina. Usedla sem se k Jacku, ki me je začudeno pogledal.
*i* JACK *i*
"Vsi zbrani, prosim za posluh!" Je rekel Cal. O čem bo pa zdaj govoril? Raje sem prisluhnil, da ne bi česa preslišal.
"Vse zbrane prosim, da se presedete k veliki mizi!"
Pri tem je pokazal na velikansko okroglo mizo, ki je stala na sredi dvorane.
Rose je vstala, zato sem naredil isto kot ona.
Usedel sem se in si prižgal cigareto.
"Saj lahko kadim za mizo, kajne?" sem vprašal Rose.
"Ja, lahko, a ko kadiš ne hodi v bližino moje mame."
Že sem hotel vprašati zakaj, a sem opazil, da so me vsi pričakujoče gledali.
"Khm, torej, gospodič..." me je nagovorila Rosina mama.
"Jack," sem ji odvrnil.
"Gospodič Jack, Cal mi je nekaj malega pravil o vas..."
Opazil sem, da je Rose ostro pogledala Cala.
"Zato bi vas rada vprašala, iz kje prihajate."
"Oh..." sem razmišljal.
"Pravzaprav sem dolgo časa živel v Angliji, a zdaj ko grem v Ameriko bom nekaj let preživel tam."
"Kako pa ste se uspeli vkrcati na Titanik?"
Prepričan sem bil, da ne bi smel povedati, da sem si denar priigral.
"Potreboval sem malo sprostitve, zato sem zadnji hip rezerviral karte."
Rosina mama je pokimala in srknila požirek pijače.
Cal me je sovražno gledal, gotovo ve da lažem. Zdaj zdaj bo rekel:
"Ni res! Ta tip je reven in Rose me skuša prevarati."
A ni. Še naprej me je grdo gledal, kot bi mi skušal kaj narediti.
"Ste prepričani, gospod Jack?" me je vprašal.
"Oh, lepo vas prosim gospod, mar skušate reči, da lažem?" sem skušal biti čimbolj prijazen in potrpežljiv, čeprav bi se najraje razkuril.
"Ne, ne," mi je hitro odvrnil Cal. Jaz pa sem le vstal, dal desno roko za hrbet z drugo pa sem poskušal nakazati, da zelo cenim to zabavo ter ljudi. Že sem se poslovil, ko je do mene pritekla Rose.
"S tabo grem," mi je rekla.
Ko sva bila dovolj daleč od dvorane, sem Rose prijel za roko in jo vodil po stopnicah dol.
"Kam pa greva?"
"Zdaj greva na pravo zabavo," sem ji rekel ter se nasmehnil.
*
Hejj!! Ni mi bilo lahko pisat ta ' bogat ' del :sweat_smile: Lepo se imejte!!
Zasmejala sem se ob pogledu na sopihajočega Jacka. Mama me je utišala s pogledom, jaz pa sem ji le pokimala in komaj zadrževala krohot. Roko sem si položila na usta, a krohota nisem mogla zadržati. Vsi so me presenečeno pogledali.
"Oprostite," sem rekla čez smeh.
"Rose," mi je strogo rekla mama.
"Takoj nehaj. Ni vljudno."
Spet sem pokimala, moj krohot se je polegel. S pogledom sem oplazila Jacka in se mu nasmehnila. Videti je bil čist, urejen, zbran.
"Se opravičujem, ker zamujam," je rekel.
"Oh, lepo vas prosim, saj ne zamujate." Je odgovoril mamin prijatelj.
Šele tedaj sem opazila, da me Cal gleda z začudenim in precej jeznim pogledom.
"Se lahko na samem pogovorim z Rose?" je vprašal in se ozrl po dvorani.
Otrpnila sem.
"Seveda, zakaj pa ne," je na mojo žalost rekla mama. Cal me je odpeljal iz dvorane.
"Kaj sem ti rekel?!" me je nadrl.
"Rekel sem ti, da ne smeš pripeljati tega... tega revnega norca!"
Razjezil me je.
"Ne govori tako!" sem mu nič manj prijazno vrnila.
"Moj prijatelj je in tako ne boš govoril o njem!"
"*i* Tvoj prijatelj *i*? Kako je lahko tvoj prijatelj?! Mar ne veš, da si zaročena z mano IN NE Z NJIM?!"
Zajela sem sapo.
"Pusti me pri miru, ti grdavš!"
Za trenutek sem že pomislila, da me bo klofnil, a me je samo napeto pogledal.
"Samo enkrat še reči kaj takega *i* o meni *i*, pa letiš skozi palubo."
V mislih so mi udarjale vse mogoče besede, ki bi mu jih najraje zabrisala v obraz.
*i* BEDAK! *i*
*i* HUDOBA! *i*
*i* DREK! *i*
*i* NIČVREDNEŠ! *i*
A raje sem ga porinila v zid in odprla vrata dvorane. Vpričo drugih mi ne bo mogel nič! Besno sem odkorakala stran od mize, kjer je sedela moja družina. Usedla sem se k Jacku, ki me je začudeno pogledal.
*i* JACK *i*
"Vsi zbrani, prosim za posluh!" Je rekel Cal. O čem bo pa zdaj govoril? Raje sem prisluhnil, da ne bi česa preslišal.
"Vse zbrane prosim, da se presedete k veliki mizi!"
Pri tem je pokazal na velikansko okroglo mizo, ki je stala na sredi dvorane.
Rose je vstala, zato sem naredil isto kot ona.
Usedel sem se in si prižgal cigareto.
"Saj lahko kadim za mizo, kajne?" sem vprašal Rose.
"Ja, lahko, a ko kadiš ne hodi v bližino moje mame."
Že sem hotel vprašati zakaj, a sem opazil, da so me vsi pričakujoče gledali.
"Khm, torej, gospodič..." me je nagovorila Rosina mama.
"Jack," sem ji odvrnil.
"Gospodič Jack, Cal mi je nekaj malega pravil o vas..."
Opazil sem, da je Rose ostro pogledala Cala.
"Zato bi vas rada vprašala, iz kje prihajate."
"Oh..." sem razmišljal.
"Pravzaprav sem dolgo časa živel v Angliji, a zdaj ko grem v Ameriko bom nekaj let preživel tam."
"Kako pa ste se uspeli vkrcati na Titanik?"
Prepričan sem bil, da ne bi smel povedati, da sem si denar priigral.
"Potreboval sem malo sprostitve, zato sem zadnji hip rezerviral karte."
Rosina mama je pokimala in srknila požirek pijače.
Cal me je sovražno gledal, gotovo ve da lažem. Zdaj zdaj bo rekel:
"Ni res! Ta tip je reven in Rose me skuša prevarati."
A ni. Še naprej me je grdo gledal, kot bi mi skušal kaj narediti.
"Ste prepričani, gospod Jack?" me je vprašal.
"Oh, lepo vas prosim gospod, mar skušate reči, da lažem?" sem skušal biti čimbolj prijazen in potrpežljiv, čeprav bi se najraje razkuril.
"Ne, ne," mi je hitro odvrnil Cal. Jaz pa sem le vstal, dal desno roko za hrbet z drugo pa sem poskušal nakazati, da zelo cenim to zabavo ter ljudi. Že sem se poslovil, ko je do mene pritekla Rose.
"S tabo grem," mi je rekla.
Ko sva bila dovolj daleč od dvorane, sem Rose prijel za roko in jo vodil po stopnicah dol.
"Kam pa greva?"
"Zdaj greva na pravo zabavo," sem ji rekel ter se nasmehnil.
*
Hejj!! Ni mi bilo lahko pisat ta ' bogat ' del :sweat_smile: Lepo se imejte!!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lovam
:heart::sob::sob::heart::sob::heart::sob::heart::sparkles::heart::sparkles::sob::sob::sob:
:heart::sob::sob::heart::sob::heart::sob::heart::sparkles::heart::sparkles::sob::sob::sob:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:sparkles:Amazing.:sparkles:
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
