...Celo nadaljno uro Zgode, je bilo med mano in Gajem neko čudno in napeto vzdušje. Iskreno, čudno bi bilo, če bi bilo po tistih besedah iz listka kaj drugače. Končno me je odrešil zvonec.
Odhitela sem do učilnice za naravoslovje. Imeli smo malico. Ena boljših stvari pri Naravoslovju je, da lahko sedim z Eliso in Umo. To je eden izmed redkih predmetov, pri katerih imam tako srečo. Ko smo malicale, sem jima vrgla na mizo tisti usodni listek. Prva ga je pograbila Elisa. Nekaj trenutkov je trajalo, da je prebrala tiste čudne besede, potem pa je zakričala od presenečenja.
" Ej ni čudn, da si padla iz stola," je vsa vzhičena dejala Elisa. "Me prov čudi, da nisi naredila še kaj več. Jaz bi gotovo postavila celo učilnco na glavo, če bi mi Miki (to je vzdevek za Elisino simpatijo Mihaela) napisal kaj tako grozovitega. Nisem si mislila, da je zmožen tega. Fantje so ponavadi bolj sramežljivi." V očeh se ji je videlo, da se je poistovetila z mano. Res sem ji hvaležna, da mi je stala ob strani. Bogu hvala, da imam tako dobre frendice!
Zdaj Uma ni mogla več čakati: " Oh, zdej pa morm še jz videt." Elisi je vzela listek iz rok in ga začela prebirati.
"OMB," je izjavila, ko ga je prebrala. "Tega pa res nisem pričakovala. Sploh pa ne od Gaja." Videti je bila res otožna, revica.
"In, kaj si mu rekla," me je vprašala Elisa.
Bila sem čisto začudena: " Kaj, a bi mu mogla kej rečt?"
"Ja, kaj neki. A se ti ne zdi, da bi mu mogla po vsem tem kej rečt. Kaj si bo pa mislu, če mu ne boš odgovorila," mi je odgovorila Uma.
" Potlej rečem ja, al ne?" mi ni blo nič jasno. "A sem normalna, da sploh razmišljam?"
"Te prov štekam. Itak, da morš rečt ja." Še sreča, da imam tu Eliso, ki je strokovnjakinja na svojem področju. Torej v zaljubljenosti in vseh problemih, ki nastopijo z njo.
Hitro sem iztrgala košček lista iz zvezka in nanj nakracala:
NAJ TI BO.
Sprehodila sem se mimo Gajeve mize in na skrivaj odložila listek v njegovo puščico.


Po koncu naravoslovja, je Gaj prišel do mene in mi zašepetal:"Pridi z mano." Nato je stekel skozi vrata. Ni mi preostalo nič drugega, kot da oddrvim za njim. Uf, je pa res hiter. Ko sem ga dohitela, je stal pred najinima omaricama v garderobi.(ker sva po abecedi en za drugim imava tudi omarico en pod drugim). Tako, zdaj pa je napočil trenutek resnice ...