Bila je trinadstropna velika, a lepa hiša. Luka si jo je ogledoval. Mogoče mu sploh ne bo treba ven. Ocenjeval jo je, a ga je mama hitro zvlekla pred prag in pozvonila. Odprla je starka na vozičku.
»Ooo, tole je moja hči s svojim sinom. Ti pa si en velik možakar, a ne?« ga je vprašala, kot bi imel pet let. A vseeno mu je bilo smešno. Stara mama ju je pripeljala v veliko jedilnico in mami začela streči z vsem mogočim, slednja pa je vse prijazno zavrnila. Tedaj je Luka na hodniku zagledal črnolasega fanta njegovih let. Ime mu je bilo Edgar, le da Luka tega še ni vedel. Edgar je ravnokar grizljal jabolko in hotel ven. Fanta sta se spogledala z izbuljenimi očmi. Edgar je pred seboj videl navadnega mestnega blondinca z modrimi očmi, Luka pa mornarskega črnolasca s temnimi očmi in zagorelo kožo. Lukova mama ju je videla in je nerodno prišla do njiju.
»Luka, to je tvoj bratranec Edgar. S teboj bo preživljal počitnice. Edgar, to je Luka. Kot vidiš je precej nooo… mestni fant,« je mama nerodno govoričila. Luka je postal rdeč, ko kuhan rak, Edgar pa je poznavalsko pokimal.
»Seveda gospa.« Potem je Luku pomolil roko. Ta jo je nejevoljno sprejel. Mama se je nasmehnila in ju pustila sama. Edgar je odpeljal Luka v sobo. Ogledoval si je tega mestnega fanta in pomislil, da mogoče ni slab za skakanje v vodo. Jasno! Za to so bili vsi dobri. No razen punc seveda…
Fanta sta se razumela bolje, kot sta na začetku mislila. Ko je Luka v kot sobe odvrgel potovalko, sta začela na dolgo in široko kritizirati učitelje na njunih šolah. Imela sta se bolje, kot kdaj prej v tem poletju.
------------------------------------------------------------------------------
Tara je čepela na balkonu in opazovala morje. Morje. Tako je ljubila morje. Ni se mogla ločiti od njega. Ni mogla preživeti niti dneva brez da bi pogledala morje. Te školjke in ribe. Ta vonj po soli in ribe za kosilo. Resnično si ni mogla predstavljati ničesar boljšega. Vohala je že, kako se kuha kosilo. Še enkrat je globoko vdihnila vonj po morju in se vrnila v stanovanje. Točno je vedela, kaj se kuha. Riba in krompirček. Odšla je v svojo sobo. Počakala je, dokler je niso starši poklicali na kosilo. Zapustila je sobo in v jedilnici z užitkom pojedla. Potem se je vrnila na balkon.
------------------------------------------------------------------------------
Lucija je skupaj s svojo prijateljico Hano lizala sladoled. Nanj sta se odpravili, ker je bilo to popoldne res pasje vroče. Lucija se je sem priselila šele prejšnji teden, pri tem pa srečala svojo najboljšo prijateljico iz vrtca. Tako sta se imeli dobro. Bili sta bolj zase, brez klape. Kopali sta se sami, le kdaj pa kdaj je Hana odšla s kakšno klapo. Zdaj sta šli na sladoled. In tako je Hana, kot vedno načela pogovor.
»A veš, da je dans prišel sem en nov na počitnice? Baje Edgarjev bratranec.«
»Kaj?« Lucija je postala pozorna. »Od kje to vse veš?«
»Edgar je moj sošolec. Napisal je njihovi klapi.«
»Aha,« je rekla. Še en nagajiv mulec. Jasno. Tod okrog so se klatili sami taki. Sama pri sebi je zavila z očmi. *i*To bo še zanimivo*i*, si je mislila. In res je bilo.
»Ooo, tole je moja hči s svojim sinom. Ti pa si en velik možakar, a ne?« ga je vprašala, kot bi imel pet let. A vseeno mu je bilo smešno. Stara mama ju je pripeljala v veliko jedilnico in mami začela streči z vsem mogočim, slednja pa je vse prijazno zavrnila. Tedaj je Luka na hodniku zagledal črnolasega fanta njegovih let. Ime mu je bilo Edgar, le da Luka tega še ni vedel. Edgar je ravnokar grizljal jabolko in hotel ven. Fanta sta se spogledala z izbuljenimi očmi. Edgar je pred seboj videl navadnega mestnega blondinca z modrimi očmi, Luka pa mornarskega črnolasca s temnimi očmi in zagorelo kožo. Lukova mama ju je videla in je nerodno prišla do njiju.
»Luka, to je tvoj bratranec Edgar. S teboj bo preživljal počitnice. Edgar, to je Luka. Kot vidiš je precej nooo… mestni fant,« je mama nerodno govoričila. Luka je postal rdeč, ko kuhan rak, Edgar pa je poznavalsko pokimal.
»Seveda gospa.« Potem je Luku pomolil roko. Ta jo je nejevoljno sprejel. Mama se je nasmehnila in ju pustila sama. Edgar je odpeljal Luka v sobo. Ogledoval si je tega mestnega fanta in pomislil, da mogoče ni slab za skakanje v vodo. Jasno! Za to so bili vsi dobri. No razen punc seveda…
Fanta sta se razumela bolje, kot sta na začetku mislila. Ko je Luka v kot sobe odvrgel potovalko, sta začela na dolgo in široko kritizirati učitelje na njunih šolah. Imela sta se bolje, kot kdaj prej v tem poletju.
------------------------------------------------------------------------------
Tara je čepela na balkonu in opazovala morje. Morje. Tako je ljubila morje. Ni se mogla ločiti od njega. Ni mogla preživeti niti dneva brez da bi pogledala morje. Te školjke in ribe. Ta vonj po soli in ribe za kosilo. Resnično si ni mogla predstavljati ničesar boljšega. Vohala je že, kako se kuha kosilo. Še enkrat je globoko vdihnila vonj po morju in se vrnila v stanovanje. Točno je vedela, kaj se kuha. Riba in krompirček. Odšla je v svojo sobo. Počakala je, dokler je niso starši poklicali na kosilo. Zapustila je sobo in v jedilnici z užitkom pojedla. Potem se je vrnila na balkon.
------------------------------------------------------------------------------
Lucija je skupaj s svojo prijateljico Hano lizala sladoled. Nanj sta se odpravili, ker je bilo to popoldne res pasje vroče. Lucija se je sem priselila šele prejšnji teden, pri tem pa srečala svojo najboljšo prijateljico iz vrtca. Tako sta se imeli dobro. Bili sta bolj zase, brez klape. Kopali sta se sami, le kdaj pa kdaj je Hana odšla s kakšno klapo. Zdaj sta šli na sladoled. In tako je Hana, kot vedno načela pogovor.
»A veš, da je dans prišel sem en nov na počitnice? Baje Edgarjev bratranec.«
»Kaj?« Lucija je postala pozorna. »Od kje to vse veš?«
»Edgar je moj sošolec. Napisal je njihovi klapi.«
»Aha,« je rekla. Še en nagajiv mulec. Jasno. Tod okrog so se klatili sami taki. Sama pri sebi je zavila z očmi. *i*To bo še zanimivo*i*, si je mislila. In res je bilo.
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(15)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(7)
Šport me na sploh ne zanima.
(9)






Pisalnica