PisalnicaTudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 2. epizoda, 10. del
5
8. NOVEMBER
Sedim na klopci, medtem ko gledam vse te gromozanske stolpnice, pred katerimi se vije del oceana. Razgled me tako navdušuje, da me ne moti niti kričanje turistov, ki se grebejo, kdo bo prvi v vrsti za Kip svobode. Tak fascinanten občutek lahko dobiš le tu, v New Yorku.
"To ni prava vstopnica, gospod!" na vsako minuto kriči vodnik. Bi bilo lahko še kaj bolj newyorškega?
"Newyorško dekle?"
"John, kako si vedel, da sem tu?" vzkliknem, medtem ko moj fant, očitno poln presenečenj, sede na klopco zraven mene in položi roko na moja ramena.
"Napisala si mi, ko sem te vprašal, se ne spomniš?"
"Oprosti, moj spomin je grozen," se opravičim.
Po nekaj trenutkih molka mi John pomoli majhno papirnato vrečko, v kateri se nekaj skriva. "Odpri jo," mi ukaže.
Raztrgam vrečko in z roko sežem po vsebini. Na dan privlečem knjigo. Ampak ne navadno knjigo.
"John, to je ..."
"... knjiga, ki si si jo vedno želela prebrati," me dopolni.
"In za kaj to?" vprašam.
"Ugani," se nasmehne.
Nekaj trenutkov premišljujem, nato pa se končno spomnim. "Za moj rojstni dan!" vzkliknem in poljubim Johna. Na ustnice seveda, kot se za take stvari spodobi!
Lp,
newyorško dekle
Sedim na klopci, medtem ko gledam vse te gromozanske stolpnice, pred katerimi se vije del oceana. Razgled me tako navdušuje, da me ne moti niti kričanje turistov, ki se grebejo, kdo bo prvi v vrsti za Kip svobode. Tak fascinanten občutek lahko dobiš le tu, v New Yorku.
"To ni prava vstopnica, gospod!" na vsako minuto kriči vodnik. Bi bilo lahko še kaj bolj newyorškega?
"Newyorško dekle?"
"John, kako si vedel, da sem tu?" vzkliknem, medtem ko moj fant, očitno poln presenečenj, sede na klopco zraven mene in položi roko na moja ramena.
"Napisala si mi, ko sem te vprašal, se ne spomniš?"
"Oprosti, moj spomin je grozen," se opravičim.
Po nekaj trenutkih molka mi John pomoli majhno papirnato vrečko, v kateri se nekaj skriva. "Odpri jo," mi ukaže.
Raztrgam vrečko in z roko sežem po vsebini. Na dan privlečem knjigo. Ampak ne navadno knjigo.
"John, to je ..."
"... knjiga, ki si si jo vedno želela prebrati," me dopolni.
"In za kaj to?" vprašam.
"Ugani," se nasmehne.
Nekaj trenutkov premišljujem, nato pa se končno spomnim. "Za moj rojstni dan!" vzkliknem in poljubim Johna. Na ustnice seveda, kot se za take stvari spodobi!
Lp,
newyorško dekle
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
julia
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
fnt
hejj js nimam nekga hudga problema al pa tezave sam zanima me ce je to normalno in sicer s fantom sva skp skor 3 leta in pc res se mava rada js mm njega neskoncno on pa tut vem da ma mene no in pc midva sva tut sosolca in se vidva skor usak dan ampk se izven sole bl mau kr js nesmem hodt vn zard strogih starsou pa tut zvezo skrivam ceprou neki vejo ampk ja prezakompliciran je da razlagam (aja pa to pism tut bl k ne kr mi je dc) pa drgc sva pa skos na facetimu/se pogovarjava/snapava...pc res nemorva bit narazn no in ja zadnic mi je dou pulovr in js od takrt usak dan spim tko da pac objemam/lezim na pulovrju al pa ga mam oblecnga in zadnic sm sla spatk frendici in nism mogla zaspt kr ga nism mela predn mi ga je dou sm mela tut ful probleme pc tko tut do 2 3 ure nism mogla spt no zdj zaspim tko u max pou urce al pa mnj in mene sam zanima a se vam zdi to normalno, zkj je tko... ze vnaprej hvala za odgovore
