PisalnicaTudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 2. epizoda, 10. del
5
8. NOVEMBER
Sedim na klopci, medtem ko gledam vse te gromozanske stolpnice, pred katerimi se vije del oceana. Razgled me tako navdušuje, da me ne moti niti kričanje turistov, ki se grebejo, kdo bo prvi v vrsti za Kip svobode. Tak fascinanten občutek lahko dobiš le tu, v New Yorku.
"To ni prava vstopnica, gospod!" na vsako minuto kriči vodnik. Bi bilo lahko še kaj bolj newyorškega?
"Newyorško dekle?"
"John, kako si vedel, da sem tu?" vzkliknem, medtem ko moj fant, očitno poln presenečenj, sede na klopco zraven mene in položi roko na moja ramena.
"Napisala si mi, ko sem te vprašal, se ne spomniš?"
"Oprosti, moj spomin je grozen," se opravičim.
Po nekaj trenutkih molka mi John pomoli majhno papirnato vrečko, v kateri se nekaj skriva. "Odpri jo," mi ukaže.
Raztrgam vrečko in z roko sežem po vsebini. Na dan privlečem knjigo. Ampak ne navadno knjigo.
"John, to je ..."
"... knjiga, ki si si jo vedno želela prebrati," me dopolni.
"In za kaj to?" vprašam.
"Ugani," se nasmehne.
Nekaj trenutkov premišljujem, nato pa se končno spomnim. "Za moj rojstni dan!" vzkliknem in poljubim Johna. Na ustnice seveda, kot se za take stvari spodobi!
Lp,
newyorško dekle
Sedim na klopci, medtem ko gledam vse te gromozanske stolpnice, pred katerimi se vije del oceana. Razgled me tako navdušuje, da me ne moti niti kričanje turistov, ki se grebejo, kdo bo prvi v vrsti za Kip svobode. Tak fascinanten občutek lahko dobiš le tu, v New Yorku.
"To ni prava vstopnica, gospod!" na vsako minuto kriči vodnik. Bi bilo lahko še kaj bolj newyorškega?
"Newyorško dekle?"
"John, kako si vedel, da sem tu?" vzkliknem, medtem ko moj fant, očitno poln presenečenj, sede na klopco zraven mene in položi roko na moja ramena.
"Napisala si mi, ko sem te vprašal, se ne spomniš?"
"Oprosti, moj spomin je grozen," se opravičim.
Po nekaj trenutkih molka mi John pomoli majhno papirnato vrečko, v kateri se nekaj skriva. "Odpri jo," mi ukaže.
Raztrgam vrečko in z roko sežem po vsebini. Na dan privlečem knjigo. Ampak ne navadno knjigo.
"John, to je ..."
"... knjiga, ki si si jo vedno želela prebrati," me dopolni.
"In za kaj to?" vprašam.
"Ugani," se nasmehne.
Nekaj trenutkov premišljujem, nato pa se končno spomnim. "Za moj rojstni dan!" vzkliknem in poljubim Johna. Na ustnice seveda, kot se za take stvari spodobi!
Lp,
newyorško dekle
Moj odgovor:
ddd
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Jokanje
Js nevem ka. Mi je hudo se jočem tko skor vsaka dan ko se kregam z mami pravi da me razume je neka situacija ka je res resna šalim se in pol se skos zjokam in derem pred njo in nevem a je to otročje pc ja in tud pred sošolkama pc ne morm zadtzat pc n evre mam zlo močna čustva Pc res skoz derem se pa jokam
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(58)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(82)
Nič posebnega , že vse vem.
(38)
