Živjo, odločila sem se pisati zgodbice. Če vam bodo všeč bom nadaljevala, če ne pa ne bom. Zgodbe bom pisala enkrat na teden ali pa enkrat na dva tedna.-Odvisno je, če bom zbolela je nekaj časa ne bo, ali pa če ne bom imela časa. Pa še nekaj: zgodbe/pravljice bom pisala v poglavjih in bo vsako poglavje govorilo o drugi stvari. primer: 1. poglavje bo govorilo o zmajih, 2. poglavje pa o smrkcih (to ne bo res, ampak je samo primer). Če pa kdaj ne bom imela idej, bom na smetišnici naredila objavo in boste lahko povedali o čem naj govori naslednje poglavje. Eno poglavje ima lahko tudi 10 pravljic. V pravljicah bom govorila o neresničnih, mističnih bitjih. Če vam pa še kaj glede tega ne bo jasno, pa napišite v komentarje. Ok.

1 POGLAVJE: Čarovnice
Opis čarovnic.:
V mojih zgodbah o čarovnicah, čarovnice ne bodo takšne kot pri Harryju Potterju ampak bodo to prav posebne čarovnice. Čarovnica ni človek ampak je bitje, ki s pomočjo čarovnije počne nadnaravne stvari. Uporabljajo napoje, ki jih kuhajo v kotlu, čarajo z svojo čarovno paličico, letijo na metli in skratka počnejo nadnaravne reči. Saj ne rečem.:Čarovnica ima lahko povsem navadno življenje, lahko sploh ne ve da je čarovnica in živi povsem normalno.Čarovnica je lahko prijazna ali zlobna. Prijazna v svojem kotlu lahko kuha zdravila ali ljubezenske napoje, se vozi z lepo metlo okrašeno z rožami, Ima prav prikupnega mucka,... zlobna pa kuha strupene napoje iz pajkov, podgan ali miši, leti na zlomljeni grdi metli in ima za domačo žival vrano...Zelo so si drugačne. Nekatere čarovnice se zakrinkajo v ljudi in ne moraš vedeti kdo je, čarovnica ali človek? Ni potrebno, da je to zgubana starka oblečena v črno, z bradavico na nosu, z črnim špičasim klobukom kakor stožec in z metlo v roki. Čarovnica je lahko prikupna gospodična z krilcem in majico z naborki, ki si jo prejle videl na avtobusu in ti je pomahala. Lahko je kdorkoli.
1 ZGODBA
Nekoč je živela 9-letna punčka Anne. Imela je kratke kodraste rumene lase, modre oči in za svoja leta je bila primerne velikosti. Živela je v manjšem mestu s starši in starimi starši tam pa je tudi obiskovala šolo. Bila je pridna in delovna in vsi so jo imeli radi. Glave si ni belila s skrbmi saj so ji vsi že od malega dopovedovali, da skrbi samo polnijo glavo in, da potem ne bi bilo več prostora za pamet. Pomagala je staršem, starim staršem in tudi mimoidočim, ki so potrebovali pomoč in bila je tudi zelo radodarna. Nekega dne pa je njena babica zbolela in je bila hudo bolna. Zdraviniki so rekli, da je samo malo odstotkov, da babica preživi. Anne je ta novica šokirala. "Babico bom pozdravila, pa naj se zgodi karkoli," si je rekla Anne, vsedla na svojo posteljo in začela premišljevati. "Seveda!" je vzkliknila Anne "Za vse obstaja zdravilo. Tudi za babičino bolezen." Anne se je razburjena oblekla v moder plašček in si obula bele čevlje z podloženo volno, saj je bila zima. Ura je bila pribljižno pet in se je že temnilo. Nekaj otrok se je še sankalo na bljižnem hribu, veliko odraslih pa je po tlakovcih drvelo iz službe, domov. Ozrla se je, da bi našla najbljižjo pot do lekarne. "Aha! Tamle bom šla." je rekla, in jo ucvrla po tlakovcih. Ko je prispela do lekarne, so ravno zapirali a so jo vseeno spustili notri. Notri je bilo topleje kot zunaj. Obesila je plašč na obešalnik in odšla naprej po hodniku, do lekarne. Ko je prišla v lekarno je zagledala police z zdravili in si sama pri sebi rekla: "Tu je sigurno kakšno zdravilo, ki bi pomagalo babici." Za blagajno je stala prodajalka, poleg nje pa visoka ženska, ki je verjetno iskala zdravilo zase. Anne je vljudno pozdravila: "Dober dan!", prodajalka pa je odzdravila: "Dober dan! Kaj potrebujete gospodična?", medtem pa se je gospa pri policah samo obrnila in ošvrknila Anne, kot, da se ji gnusi. Anne pa ji je odgovorila: "Ja, moja babica je bolna," je rekla poklapano "in zdravniki so rekli, da verjetno ne bo preživela." ,"Oh, verjetno si zelo žalostna," je rekla prodajalka " katero bolezen pa ima?" Anne se je ob vprašanju zamislila. V bistvu ji noben ni povedal. Potem pa je Anne rekla: "Hmm...ne vem." Prodajalka pa se je zamislila kaj naj reče, potem pa povedala"Glej, hmm...no, oprosti res mi je žal ampak, če ne vemo katera bolezen je ti zdravila ne moram dati. Res mi je žal...Saj bi ti pomagala ampak ne morem." "Oprosti, res." Anne jo je skrušeno pogledala, potem pa se odločila, da gre. Poklapano je hodila po tlakovcih. Kar naenkrat pa se ji je zdelo kot, da jo nekdo opazuje. Pogledala je nazaj ampak ni videla ničesar. Hodila je naprej. Kmalu je prišla domov. Čez en teden pa ji je babica umrla. Bila je zelo poklapana, čez nekaj časa pa je odšla na pogreb. Minevali so dnevi, tedni, meseci in čez čas ji je umrl še dedek. Šla je tudi na njegov pogreb. Počutila se je kot najbolj žalosten človek. Nekega dne, ko se je Anne vračala iz šole jo je spet oblil občutek, da jo nekdo opazuje. Pogledala je nazaj in se ustrašila, kot še nikoli. Zagledala je gospo iz lekarne, ki je nekaj iskala po policah. Gospa je imela na sebi strašljiv nasmeh gledala pa je naravnost v Anne. Anne je tekla kot ni še nikoli a gospa jo je na začudenje uboge Anne dohitevala. Gospa jo je dohitela in nanjo zlila nekakšno tekočino-napoj. Anne je tekla in tekla stran in vedno bolj se ji je meglilo pred očmi. Kmalu se je ustavila. Odprla je oči in pred sabo je zagledala tlakovano cesto, ki je vodila v neskončnost. Zaslišala je radostne klice svoje babice in dedka na koncu tlakovane ceste. Tekla je, in tekla v objem starih staršev.

Upam, da vam je bila ta pravljica všeč:hugging::blush::slight_smile:. Na koncu sem pač morala dodati srečen konec, da ne bi bilo vse slabo. Lajkajte ali pa komentirajte če vam je bilo všeč. Drugače pa sem ideo za pravjlice o čerovnicah dobila v knjigi Čarovnice, ki jo je napisal Roald Dahl. Priporočam:thumbsup:Naslednja pravljica o čarovnicah bo naslednji teden