Pisalnica
5 LET NAZAJ
"Mami! Poglej kaj sem našla. To je zate!" zavpije moja mlajša sestra Nancy, ko se vrne iz sprehoda. V rokah drži zvonček. Mama jo objame in poljubila na lice: "Hvala srce. Zelo lepo od tebe." Vrne se nazaj k česanju mojih las. Sestra nekaj časa opazuje dogajanje nato pa se oglasi:" Veš, če bi bila vila, bi to šlo hitreje. Ne bi več čakali na počesane lase."
"Vem, vendar potem vaju ne bi bilo tu. Torej, kaj je boljše vidve ali magija? Vesta, ljubezen vedno zmaga"
ZDAJ
2 dneva do poroke. Počasi se urejam za sestanek s Benom in njegovim očetom. Nadenem si preprosto obleko s volančki in svetlimi rožami. Počesem si lase in se našminkam. V mojem premišljevanju me zmoti trkanje po vratih :"Naprej!"
Obiskati me je prišla moja edina zaveznica na gradu, Sydney. Sydney ima kratke temne lase in temnejšo polt. Vedno je oblečena v preprosta oblačila, saj je na gradu zaposlena kot nekakšna vedeževalka. Je čarovnica s vsemi močmi, saj se je že pred leti poročila.
Vendar teh moči ne uporablja pogosto, saj prihaja iz nepomembne družine in jo zato vedno postavijo v ozadje.
"O moj bog!!! Ta obleka je super! In ta frizura." navdušeno reče."Mhhh, hvala?"
Skupaj se odpravima do sprejemne dvorane, kjer sem dogovorjena in se poslovima s objemom.
Potrkam na velika steklena vrata in počakam, da mi služabnik odpre. V sobi me pričakata vladar in njegov sin.Vladar ima vedno zastrahujoč pogled. "Zamujaš. No, le kaj več bi lahko pričakovali od tebe? Tvoja mati ni bila nič boljša. Ko je pobegnila s Johnom, je to bil višek še za njo. Upam, da bo vsaj tvoja sestra boljša." jezno pove vladar Victor. Na rahlo se poklonim in se opravičim. Pozdravim tudi mojega bodočega moža, Bena.Izgleda še kar dobro. Ima temne lase in modre oči in dobro postavo. Ben ni najslabši človek na gradu. Ne bi ga označila za dobrega prijatelja, vendar ga vseeno ne sovražim. Njegov oče pa je druga zgodba.
Skoraj eno uro se dogovarjamo o poroki, ko končno lahko odidem. Zunaj je že temno. V mesečini se sveti luna
Tako kot vsak dan se sprehodin po vrtu. Na vrtu se nahaja nekakšen labirint. Pot vem že skoraj na pamet. Konec labirinta te ponese do vhodnih vrat. Ta vrata že stoletja stražijo, saj je včasih pogosto prišlo do napadov. Različna cesarstva se med seboj ne marajo. Vedno pride do nekakšnega nesporazuma in vladarji naše dežele nočejo tvegati. Vrata so zaščitena s magičnim urokom.
Tudi v temi se odpravim v labirint. Ko prispem do cilja, se skoraj zaletim v stražarja. "O, ne! Oprostite moja gospa." mi reče. Tudi v temi vidim, da je privlačen. Njegovi svetli lasje plapolajo v vetru. Ocenim, da ima nekje 20 let."Mhh, misem gospa. Oprosti tebi. Saj že grem." zmedena rečem. "Ne, ne. Saj je v redu. Ne moti me malo družbe." nasmehne se mi.
"Okej, hvala. Torej, ali stražiš vrata?" "Ja,haha. Super zabavno. In ti? Kaj boš, kot čarovno bitje?,"me vpraša.
"Vila" In, kaj naj bi bil ti?" "Volkodlak. Sem Dean, mimogrede"
"Emily. Vau, super. In, zakaj si se potem odločil, da to ne boš? Zakaj rajši stražiš grad, kot da bi se poročil in postal volkodlak?"
"Kaj bi imel od poroke? Nič. Kaj bi imel od straženja? Zaščitil bi ljudi in to je najpomembnejše."
Strinjam se in zato tudi pokimam. "No, moram iti. Se vidiva okoli?"
"Seveda. Lepo se imej!"
In tako se odpravim nazaj na grad. Še vedno polna skrbi, vendar vsaj s kančkom upanja.
To je to za ta del:heart:Peisežem, da bo naslednji del bolj zanimiv. To je bil nekakšen uvodni del, čeprav je že drugi del. V tem delu sem želela samo, da boljše spoznate glavne osebe v zgodbi.
Tako si predstavljam, da izgledajo nekateri v zgodbi( Bena,sestro in Deana še moram najti):
Emily:
https://pin.it/7GhO2mF
Sydney:
https://pin.it/wkDAmHR
Hvalaaa in še enkrat sorry za tako beden del:heart::heart::grin::grin:
"Mami! Poglej kaj sem našla. To je zate!" zavpije moja mlajša sestra Nancy, ko se vrne iz sprehoda. V rokah drži zvonček. Mama jo objame in poljubila na lice: "Hvala srce. Zelo lepo od tebe." Vrne se nazaj k česanju mojih las. Sestra nekaj časa opazuje dogajanje nato pa se oglasi:" Veš, če bi bila vila, bi to šlo hitreje. Ne bi več čakali na počesane lase."
"Vem, vendar potem vaju ne bi bilo tu. Torej, kaj je boljše vidve ali magija? Vesta, ljubezen vedno zmaga"
ZDAJ
2 dneva do poroke. Počasi se urejam za sestanek s Benom in njegovim očetom. Nadenem si preprosto obleko s volančki in svetlimi rožami. Počesem si lase in se našminkam. V mojem premišljevanju me zmoti trkanje po vratih :"Naprej!"
Obiskati me je prišla moja edina zaveznica na gradu, Sydney. Sydney ima kratke temne lase in temnejšo polt. Vedno je oblečena v preprosta oblačila, saj je na gradu zaposlena kot nekakšna vedeževalka. Je čarovnica s vsemi močmi, saj se je že pred leti poročila.
Vendar teh moči ne uporablja pogosto, saj prihaja iz nepomembne družine in jo zato vedno postavijo v ozadje.
"O moj bog!!! Ta obleka je super! In ta frizura." navdušeno reče."Mhhh, hvala?"
Skupaj se odpravima do sprejemne dvorane, kjer sem dogovorjena in se poslovima s objemom.
Potrkam na velika steklena vrata in počakam, da mi služabnik odpre. V sobi me pričakata vladar in njegov sin.Vladar ima vedno zastrahujoč pogled. "Zamujaš. No, le kaj več bi lahko pričakovali od tebe? Tvoja mati ni bila nič boljša. Ko je pobegnila s Johnom, je to bil višek še za njo. Upam, da bo vsaj tvoja sestra boljša." jezno pove vladar Victor. Na rahlo se poklonim in se opravičim. Pozdravim tudi mojega bodočega moža, Bena.Izgleda še kar dobro. Ima temne lase in modre oči in dobro postavo. Ben ni najslabši človek na gradu. Ne bi ga označila za dobrega prijatelja, vendar ga vseeno ne sovražim. Njegov oče pa je druga zgodba.
Skoraj eno uro se dogovarjamo o poroki, ko končno lahko odidem. Zunaj je že temno. V mesečini se sveti luna
Tako kot vsak dan se sprehodin po vrtu. Na vrtu se nahaja nekakšen labirint. Pot vem že skoraj na pamet. Konec labirinta te ponese do vhodnih vrat. Ta vrata že stoletja stražijo, saj je včasih pogosto prišlo do napadov. Različna cesarstva se med seboj ne marajo. Vedno pride do nekakšnega nesporazuma in vladarji naše dežele nočejo tvegati. Vrata so zaščitena s magičnim urokom.
Tudi v temi se odpravim v labirint. Ko prispem do cilja, se skoraj zaletim v stražarja. "O, ne! Oprostite moja gospa." mi reče. Tudi v temi vidim, da je privlačen. Njegovi svetli lasje plapolajo v vetru. Ocenim, da ima nekje 20 let."Mhh, misem gospa. Oprosti tebi. Saj že grem." zmedena rečem. "Ne, ne. Saj je v redu. Ne moti me malo družbe." nasmehne se mi.
"Okej, hvala. Torej, ali stražiš vrata?" "Ja,haha. Super zabavno. In ti? Kaj boš, kot čarovno bitje?,"me vpraša.
"Vila" In, kaj naj bi bil ti?" "Volkodlak. Sem Dean, mimogrede"
"Emily. Vau, super. In, zakaj si se potem odločil, da to ne boš? Zakaj rajši stražiš grad, kot da bi se poročil in postal volkodlak?"
"Kaj bi imel od poroke? Nič. Kaj bi imel od straženja? Zaščitil bi ljudi in to je najpomembnejše."
Strinjam se in zato tudi pokimam. "No, moram iti. Se vidiva okoli?"
"Seveda. Lepo se imej!"
In tako se odpravim nazaj na grad. Še vedno polna skrbi, vendar vsaj s kančkom upanja.
To je to za ta del:heart:Peisežem, da bo naslednji del bolj zanimiv. To je bil nekakšen uvodni del, čeprav je že drugi del. V tem delu sem želela samo, da boljše spoznate glavne osebe v zgodbi.
Tako si predstavljam, da izgledajo nekateri v zgodbi( Bena,sestro in Deana še moram najti):
Emily:
https://pin.it/7GhO2mF
Sydney:
https://pin.it/wkDAmHR
Hvalaaa in še enkrat sorry za tako beden del:heart::heart::grin::grin:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
mega dobro!!!!! že ta del mi je zanimiv!!!!! komaj čakam naslednji del!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Superrrrrrr
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
d best ej, dej nov del pls, ta je biu super
1
Hvala💖💖😊😊
Ta teden nimam dosti časa, vendar se bom potrudila da bo nov del prišel naslednji teden.
Ta teden nimam dosti časa, vendar se bom potrudila da bo nov del prišel naslednji teden.
Moj odgovor:
Sram me je
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska in ne znam se odpreti ljudem
Zadnje čase doživljam zelo veliko stisko zarafi pritiska v šoli saj mi nič več ne gre zato so thdi moji treningi odbojke slabši. problem je ker vedno ko se poskušam pogovoriti z ljudmi o mojih čutvih se potem počutim zelo ashamed in me je sram in to obžalujem. zgodilo se je, da sem se zelo slabo počutila na treingu odbojke in je to trener opazil in me vprašal kaj je. vsedla sem se in se z njim pogovarjala in mi je svetoval in pomagal in zdaj se počutim cel čas sramotno pred njim. zahvalila sem se mu 3x a vseeno me je sram in ne vem zakaj samo čudno je, zvija me v trebuhu ker sem mu to povedala. ne vem kako se naj soočim z njim. odbojko treniram zdaj drugo leto in dejansko nikoli nisem izvedela kdaj ima rojstni dan tako da kak je normalen način da vprašam kdaj ma rojstni dan ko bom na samem z njim da se mu zahvalim nekako?
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(32)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(56)
Nič posebnega , že vse vem.
(19)
