*i*Kronika Gozda Skrivnosti*i*
*i*1. knjiga:*i*
*b*Varuhi Gozda*b*

*i*1. Poglavje*i*
Kot vsakega otroka žene velika radovednost, da vidi kar ga zanima – mika je tudi Kim.
Človek bi rad poskusil prav vse. No to so le nekateri. Druga polovica pa si stvari predstavlja z druge strani. Drugače gledajo na stvari. Ampak še vedno smo si prav vsi različni. Niti eden človek ni enak drugemu. Narava nas je naredila drugačne z namenom. Le kakšnim? Ampak zakaj? Nihče ne ve.
Skrivnosti so vsakdanja reč. Nikoli ne bomo vedeli prav vseh. In prav Gotovo nas bo zanimalo nekaj. Nekaj. Nekatere skrivnosti je prav vedeti nekaterih pa ne.
Kim pa zanima le ena skrivnost, ki jo narava drži v svojem objemom kot druge. Ne bo jo izpustila, dokler ne pride nekdo, ki ji bo skrivnost na silo iztrgal iz svojega naročja. In to bi rada Kim tudi storila. Želi priti tej skrivnosti do dna. To je njen cilj.
A narava bo naredila prav vse, da ji prepreči cilj. Cilj, ki si ga je Kim zastavila že pred leti. Veliko leti! In narava prav dobro ve, da se bo Kim prav kmalu odločila, da bo začela iskati odgovor na njeno vprašanje.
Nenadoma se Kim zbudi vsa prepotena v postelji.
Minila sta dva tedna, od kar sta njena starša odšla na službeno potovanje za 2 meseca. Domov prideta točno pred dnevom, ko začne tretji letnik.
Kim poskuša na vse kriplje zaspati še enkrat. A ji ne in ne uspe. Najbrž je njeno telo dobro spočito in je pripravljeno narediti vse, kar se mu zahoče.
Nekaj časa gleda v strop, kjer se dva komarja veselo lovita na okoli. Prav gotovo sta se ponoči mastila z njeno krvjo. Gledala je dve buli ne njeni desni roki. Močno sta jo zasrbeli. Ko ji je postalo dolgčas, vstane, poje zajtrk, si umije zobe, počeše, obleče in odide ven da si malo ohladi glavo.
Odpravila se je po cesti navzgor. Svež jutranji zrak ji je prijal. Rosa je počasi polzela po cvetovih prelepih, dišečih rož. Na drevesu tik zraven se prepirajo ptički. Njihovo čivkanje in žvrgolenje se je razleglo daleč naokrog.
Ker tam so avti redki, ima po navadi mir.
Trava ob cesti se nežno ziblje v jutranjem vetru. To je mir narave. Ko gleda vse to, Kim zastoka. Kako bi si želela da bi bil mir tudi doma. S svojimi starši se ni prav dobro razumela.
Preprosto, starši mene ne razumejo! pomisli.
Nikoli ne razumejo da je tudi ona tam, kadar se prepirata, kričita eden čez drugega, govorita koliko dela imata in se prepirata za neke brezvezne stvari.
Prepričana je bila, da starša ne razumeta kako to nanjo vpliva, kako se počuti, kadar se to dogaja.
Mehka solza ji spolzi po licu. Na hitro si jo obriše in nadaljuje pot proti mestu.

Takole tule je nov del:hugging:.
Imam covid:mask::thermometer_face: zato bom več doma in lahko pričakujete vsak dan novi del:grin:. Mogoče tudi dva:laughing:!
Prosim, prosim lajkajte:heart:, komentirajte:speech_balloon: in se :white_check_mark:naročite name:white_check_mark:!!:wink::wink:
Ostanite zdravi in ne dobite covida tako kot jaz:wink::kissing_smiling_eyes::smirk:!!
lysm:kissing_heart::kissing_heart:!!
lp
*i*Golmanka:stuck_out_tongue_winking_eye:*i*