Naslednji dan so prijateljice šle raziskovat drugi stran otoka ki je bolj kot ne zapuščena. Isabela pa se je nekaj spomnila.
Isabela: Mislim da smo nekaj pozabile...
Vse so se obrnile proti njen in se ustavile.
Isabela: Ta stran je bližje celini!
Manca se je ozrla okrog sebe in zagledala zombija ki se jim je bližal.
Manca: Ojoj... Tecite!!!
Vse so pognale v tek. Tekle so dokler niso prišle do hiše ki je bila malo zatrasla, zapuščena ampak ni bila preveč porušena.
Neja: Sem se skrimo.
Ana: Prooosimmm ne!!! Preveč je strašno.
Isabela jo je prijela za roko.
Manca: Pojdimo.
Hiša ni bila zaklenjena zato so vstopile. Notri je bilo zelo prašno šle so v drugo nadstropje, ker v spodnjem ni bilo veliko stvari.
Neja: Tukaj zgoraj je več pohištva in vsega... To je zelo čudno.
Ostale so se strinjale. Šle so v sobo ki je čez okno gledala proti cesti da so lahko videle morebitno nevarnost. Isabela je našla stekleno žogico v kateri se je pretakal siv dim.
Neja: Lahko pogledam?
Neja je prijela žogico in jo pogledala ko pa jo je hotela odložiti na posteljo ji je padla na tla in dim je postal mavričen.
Isabela: Ti štor.
Neja: Sori?!
Manca in Ana sta si ogledovali žogico na kar pa je poletela na tla in iz nje se je prikazala neznana ženska ki je igledala kot da je oblečena v reke, drevesa, ogenj, oblake... Vse so se zelo prestrašile.