“Pa naj govorijo,” je odvrnil. “Govorili so o meni, ko si me zasledovala. O tebi, ko so te odpeljali policisti s premiere. Mislim, da najino druženje bo kmalu razkrito v vsakem primeru. Ne bi bilo nič novega, če bi bilo karkoli že v medijih.”
Ob tej misli sem se stresla. Nisem preverjala člankov o Ianu odkar sem bila z njim. Bilo mi je vseeno, saj sem bila v njegovi prisotnosti.
“Prav. Pristanem. Vendar imam tudi sama en pogoj,” sem rekla. Ian me je opazoval z nasmejanim pogledom.
“Poslušam,” je dejal.
“Ne želim, da kdorkoli izve za najino druženje, dokler ne izdam knjige. To bo čez približno mesec dni,” sem rekla.
Nasmehnil se je.
“Mislim, da tukaj ni nobenih novinarjev. Vsaj jaz jih nisem videl, odkar sva prišla,” je odvrnil. “Torej sva zmenjena?”
Prikimala sem. Ne bom se več vrnila nazaj. Bila sem presenečena, ker je Ian sprejel mojo knjigo precej pozitivno, saj sem mislila, da bo jezen name. Pa ni bil. Zdel se mi je prav dobre volje, kar je pomenilo samo eno ... Nekaj čuti do mene. Silno sem si želela, da ne bi bilo samo strast, ampak tudi kanček ljubezni.
Večer je bil prijeten. Sproščeno sva se pogovarjala o vsem. Predvsem vino mi je razvezalo jezik in zaupala sem mu marsikaj, kar v drugačnih okoliščinah ne bi. Mogoče sem pretiravala, vendar mi je bilo popolnoma vseeno.
“Prvi poljub?” me je vprašal.
“V srednji šoli. Mislim, da sem bila stara petnajst. Bil je nek piflar, ki sem ga odrinila in skoraj dobila ukor, ker se je pri tem še poškodoval,” sem se zasmejala. Zasmejal se je. “Če ti iskreno priznam, sem se fantov vedno otepala.”
Nekoliko zresnil se je.
“Ker si čakala name?” je še vedno nasmejano vprašal. Njegovo vprašanje me je za hip pustilo odprtih ust.
Popravila sem si pramen las, ki mi je padal na lice. Pogledala sem ga. Nekajkrat sem se v srednji šoli dobila z nekaj fanti, vendar so bili vsi še otročji. Nikoli nisem hotela resne zveze, ker sem želela princa na belem konju. Ko pa sem prvič videla Iana ... Takrat se je moj svet popolnoma spremenil in želela sem si biti z njim.
“Verjetno, ja,” sem končno priznala.
“Dolgo si čakala,” je pripomnil.
“Hm ... Nisem jaz kriva,” sem dodala. “Nekdo me ni niti pogledal.” Ob slednji zbadljivki sem je zasmejal.
“Mislim, da sem te zadnje dni precej gledal,” je dejal. Opazila sem, da je natakar nosil sladico. Položil je pred naju, nato pa diskretno odšel. Ian je nadaljeval: “Pravzaprav sva se precej dobro ujela, kajne?”
Pokimala sem.
“Precej. Samo imam občutek, da ne bo šlo po poti, ki si jo želim ubrati,” sem odvrnila. Bilo je res. Ves čas sem mislila, da je najin dopust pravljica. Sanje, ki se bodo čez dva tedna končale. Bila sem odločena, da ne smem popustiti. Zgrabila bom priložnost in mu dokazala, da želim biti z njim, saj je bil to moj cilj.
“Mislim, da boš dobila, kar si želiš,” je odvrnil. Srečala sem se z modrino njegovih oči. Bile so iskrene in ... V njih sem razbrala poželenje, ki sem ga zaznala samo takrat, ko me je poljubljal. Ali pa preprosto objel. Vedela sem, da nekaj čuti do mene in prekleta bom, če te priložnosti ne bom dobro izkoristila.
“Si prepričan?” sem previdno vprašala.
Ob tej misli sem se stresla. Nisem preverjala člankov o Ianu odkar sem bila z njim. Bilo mi je vseeno, saj sem bila v njegovi prisotnosti.
“Prav. Pristanem. Vendar imam tudi sama en pogoj,” sem rekla. Ian me je opazoval z nasmejanim pogledom.
“Poslušam,” je dejal.
“Ne želim, da kdorkoli izve za najino druženje, dokler ne izdam knjige. To bo čez približno mesec dni,” sem rekla.
Nasmehnil se je.
“Mislim, da tukaj ni nobenih novinarjev. Vsaj jaz jih nisem videl, odkar sva prišla,” je odvrnil. “Torej sva zmenjena?”
Prikimala sem. Ne bom se več vrnila nazaj. Bila sem presenečena, ker je Ian sprejel mojo knjigo precej pozitivno, saj sem mislila, da bo jezen name. Pa ni bil. Zdel se mi je prav dobre volje, kar je pomenilo samo eno ... Nekaj čuti do mene. Silno sem si želela, da ne bi bilo samo strast, ampak tudi kanček ljubezni.
Večer je bil prijeten. Sproščeno sva se pogovarjala o vsem. Predvsem vino mi je razvezalo jezik in zaupala sem mu marsikaj, kar v drugačnih okoliščinah ne bi. Mogoče sem pretiravala, vendar mi je bilo popolnoma vseeno.
“Prvi poljub?” me je vprašal.
“V srednji šoli. Mislim, da sem bila stara petnajst. Bil je nek piflar, ki sem ga odrinila in skoraj dobila ukor, ker se je pri tem še poškodoval,” sem se zasmejala. Zasmejal se je. “Če ti iskreno priznam, sem se fantov vedno otepala.”
Nekoliko zresnil se je.
“Ker si čakala name?” je še vedno nasmejano vprašal. Njegovo vprašanje me je za hip pustilo odprtih ust.
Popravila sem si pramen las, ki mi je padal na lice. Pogledala sem ga. Nekajkrat sem se v srednji šoli dobila z nekaj fanti, vendar so bili vsi še otročji. Nikoli nisem hotela resne zveze, ker sem želela princa na belem konju. Ko pa sem prvič videla Iana ... Takrat se je moj svet popolnoma spremenil in želela sem si biti z njim.
“Verjetno, ja,” sem končno priznala.
“Dolgo si čakala,” je pripomnil.
“Hm ... Nisem jaz kriva,” sem dodala. “Nekdo me ni niti pogledal.” Ob slednji zbadljivki sem je zasmejal.
“Mislim, da sem te zadnje dni precej gledal,” je dejal. Opazila sem, da je natakar nosil sladico. Položil je pred naju, nato pa diskretno odšel. Ian je nadaljeval: “Pravzaprav sva se precej dobro ujela, kajne?”
Pokimala sem.
“Precej. Samo imam občutek, da ne bo šlo po poti, ki si jo želim ubrati,” sem odvrnila. Bilo je res. Ves čas sem mislila, da je najin dopust pravljica. Sanje, ki se bodo čez dva tedna končale. Bila sem odločena, da ne smem popustiti. Zgrabila bom priložnost in mu dokazala, da želim biti z njim, saj je bil to moj cilj.
“Mislim, da boš dobila, kar si želiš,” je odvrnil. Srečala sem se z modrino njegovih oči. Bile so iskrene in ... V njih sem razbrala poželenje, ki sem ga zaznala samo takrat, ko me je poljubljal. Ali pa preprosto objel. Vedela sem, da nekaj čuti do mene in prekleta bom, če te priložnosti ne bom dobro izkoristila.
“Si prepričan?” sem previdno vprašala.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
1
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(7)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(5)
Šport me na sploh ne zanima.
(4)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Pa super playlista:snowman2::snowman2::snowman2::racehorse::racehorse::racehorse::evergreen_tree::evergreen_tree::evergreen_tree:- ...
Ful dobr bravo:wink::thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup:
Vav!!!!Kr mal me je strah!!!:clap::clap::clap::clap::clap::kissing_heart::kissing_heart::k






Pisalnica