Ian je obstal in dvignil pogled. Hitro sem pogledala proti njemu. Njegov obraz se je v hipu spremenil v hladnega. Ni bil nežen in prijazen, kot je bil z menoj. Nadel si je hladno masko, ki je nedavno bila pripravljena zame, ko me je zagledal na različnih prireditvah. Natančno takšen pogled si je zaslužila njegova bivša, ko je sproščeno korakala proti nama. Ob pogledu nanjo sem se počasi oklenila Iana.
“Nikki,” je bilo vse, kar je rekel, ko je naposled le ostala pred nama. Nikki naju je premerila. S pogledom se je pomudila roki, ki je počivala na mojem pasu. Namrščila se je in uperila svoj pogled vame. Z njenih očeh so se bliskale strele.
Še vedno me ni prenesla. Ni bilo čudno, saj jo je Ian zapustil in odšel z menoj. Kljub vsemu nisem čutila nobene zamere proti njej.
Nazadnje sem jo videla, ko me je skoraj zadavila. Vendar tokrat je bil Ian ob meni in prepričana sem bila, da sem ob njem varna. Opazila sem, da je bila bleda in neprespana. Njene oči so bile zabuhle. Jokala je pred kratkim.
“Ian,” je rekla. “Vidim, da nisi sam.”
Prhnil je.
“Nisem, Nikki,” je hladno odvrnil. “Ne vem, kaj sploh počneš tukaj.” Ujel je moj pogled. Obraz se mu je omehčal in ljubeče me je pobožal po laseh. “Alina, pojdi v hotel in me počakaj. Hitro bom rešil tole težavo.”
Obotavljala sem se, nato pa sem pokimala. Hotela sem že oditi, ko me je tesneje prijel okoli pasu in me poljubil na čelo. Poljub, poln hrepenenja in ljubezni, ki je v tistem trenutku nisem zaznala, saj me je dobesedno šokiralo, ker se je prikazala Nikki. Ian pa je bil popolnoma sproščen, ko me je poljubljal.
“Pojdi. Počakaj me,” je tiho šepnil.
Odmaknila sem se in še zadnjič pogledala proti njemu. Njegove svetle oči so se za trenutek pomudile na meni, nato pa je svoj pogled uperil v Nikki. Na njegovem obrazu se je risal hladen bes. Čeprav mi je nekaj govorilo, da sva se znašla v resničnem življenju, ki mu ne bova morala ubežati. Nikki je bila tukaj in vse je pokvarila.
Ko sem bila dovolj oddaljena, sem vseeno slišala njen besen glas, ki je splašil še galebe daleč naokoli:
“Težavo? Rešil boš tole težavo?”
Bolelo me je, ker me je poslal v hotel, kot tudi zavedanje, da je Nikki bila še nedavno z njim. Upala sem le, da ga ne bo prepričala, da se me mora rešiti, čeprav njegovo obnašanje mi je že zdavnaj dalo vedeti, da sem mu pomembna.
Začutila sem solze v svojih očeh. Ne, ne smem razmišljati o tem, da bi me sedaj zapustil. On je bil moj, čeprav nisem bila več prepričana v slednje.

IAN


Besno sem jo premeril. V tistem trenutku, ko sem jo zagledal, sem se zbal za Alino. Nazadnje jo je skoraj zadavila. In sedaj, ko sem spal s svojo največjo oboževalko, me nobena več ni zanimala. Alina je postala edina ženska, ki je bila v mojih mislih vsak trenutek v zadnjih dveh dneh. Vzel sem ji nedolžnost, kar mi je pomenilo vse.
“Jaz sem težava, Ian?” me je vprašala, ko še vedno nisem spregovoril z njo. Pokvarila je moj dan z Alino. Tega nikakor nisem mogel prezreti kot tudi dejstvo, da je prišla za mano, čeprav sem ji jasno zabičal, da je med nama konec.
“Ja, ti si največja težava v tem trenutku, Nikki,” sem hladno odvrnil. “Kaj sploh počneš tukaj? Nisi pri starših?”
Nikki me je besno premerila. Njene oči so bile hladne, brez topline, ki sem je bil vajen pri njej. Bila je drugačna. V tistem trenutku sem spoznal, kako je Alina popolnoma drugačna od nje. Bedno, da sem ju primerjal, vendar Alina ne bi pohodila niti muho. Bila je tiha, prijazna in vedno v zadregi, ko sem se je dotaknil.
“Hotela sem se pogovoriti o naju,” je dejala.
“O naju?” sem jo osuplo premeril.
“Ja, o naju!” je vzkliknila. “Mislila sem, da si sam. In ko so mi po dolgem prepiranju povedali, da si tukaj, te najdem ... S tisto žensko!”

_________________________________________________________________

kdo bere? :)