Nasmehnila sem se.
“Se spomniš, ko sem skušala preplezati ograjo?” sem ga nasmejano vprašala. Ob tem se mi je pridružil s smehom.
“Ja. Spomnim pa se tudi, da te je policija odpeljala,” je odvrnil. Takrat sem si prislužila denarno kazen, ki sem jo nemudoma plačala in nadaljevala svoje pohode. Smejala sva se o spominih, ki so naju vezali.
“To bom pogrešal,” je nenadoma dejal.
“Dobro. Naslednjič bom preplezala ograjo z druge strani,” sem se pošalila, saj sem opazila, da ga znam nasmejati.
“Ne. Raje ne, ker potem policisti ne bodo imeli dela,” je odvrnil. Hotela sem že nekaj reči, ko je zazvonil njegov telefon, ki je bil na mizi. Otrpnila sem. Je bila Nikki, sem prvo pomislila, vendar očitno ni bila, saj je Ian nemudoma pograbil telefon in se dvignil. “Oprosti, Alina. Takoj bom. Moja mama je.”
Njegova mama. Vedela sem, da sta njegova starša ločena. Edno sem dvakrat videla v živo, ko ga je spremljala. Upala sem, da ni slišala preveč slabega o meni, saj bo to velik minus, če bo slučajno postala moja tašča.
IAN
Bil sem presenečen, ker me je mama klicala. Nisem pričakoval njenega klica, saj je vedela, da sem na dopustu. Opazil sem, kako se je Alina zdrznila ob zvoku telefona in nemudoma sem ji povedal, saj sem jo hotel zaščititi. Ko sem jo videl, kako joče v apartmaju, mi je srce presekalo na pol od bolečine, ki me je prevzela.
“Mama?” sem rekel v slušalko, ko sem bil dovolj oddaljen, da me Alina ne bi slišala. V tistem trenutku sem se odločil, da bom mamo pripravil na mojo novo punco. Kako se je čudno slišalo. Moja punca. Alina je moja.
“Ian, oprosti, ker te motim,” je rekla. “Klicala me je Nikki. Precej obupana, ker si jo zapustil in poslal stran od sebe. Kaj se dogaja?”
“Končal sem z njo,” sem ji pojasnil.
“Zakaj?” je postavila vprašanje.
“Nisi slišala, kaj se je dogajalo na zabavi moje prijateljice?” sem povsem mirno vprašal, čeprav mi je prizor na Alino, ki je mrtvo lebdela v vodi, razbesnel. Nisem vedel, da v sebi nosim takšno jezo, ko se gre zanjo.
“Sem. Mar si se zato tako odločil?”
“Ja. Alino sem oživljal,” sem rekel. Nekaj trenutkov sem bila tiho. S kotičkom očesa sem opazil, kako si je Alina natočila kozarec vina in skrnila požirek. Bila je tako lepa ... Hitro sem odrinil slednjo misel in odmaknil pogled, da ne bi izgubil razum, saj me je znala vznemiriti le s svojo postavo.
“Je punca v redu?” je vprašala.
“Ja. V redu je,” sem odvrnil in znova pomislil na Alino, ko sem jo potegnil iz vode. “Kljub temu pa ji nisem mogel oprostiti. Nikki je šla predaleč. Danes je prišla sem in mi pokvarila dan. Sicer ne vem, če je ostala ...”
“Nikki me je klicala iz letala,” me je prekinila mama. “Vrača se v Atlanto. Pobrala bo svoje stvari iz hiše in prosila me je, če ji pridem pomagati. Ravno zato sem te poklicala, saj me je zanimalo, kaj se dogaja.”
“Pomagaj ji in naj ti preda ključe vseh mojih hiš in stanovanj,” sem ji naročil. “Nikki je končala pri meni.”
Mama je bila nekaj časa tiho.
“Ian, nerada ti solim pamet, vendar bi želela, da poslušaš moj nasvet,” je počasi začela. “Vem, da nisi zadovoljen z nobeno, ki si jo imel doslej in jaz že nestrpno čakam vnuke. Pravzaprav si želim, da bi našel žensko, ki bi te imela rada in ... Oboževala. Mogoče ti bo slednje, kar ti bom povedala, odveč, ampak ... Mar ne bi razmislil o tem dekletu, ki te zasleduje? Vem, da je ne maraš ... Po drugi strani pa se mi zdi, da ti ne bi povzročala nobenih težav in po mojem mnenju te ljubi brez, da bi karkoli pričakovala v zameno.” Ob njenih besedah se mi je smejalo. Nikki ji ni ničesar omenila. Pustil sem, da nadaljuje: “Alina je očitno tako zaljubljena vate, da bi naredila vse in ti ugodila pri vsemu, kar bi si želel. Meni se zdi pametno, da tokrat poskusiš srečo pri njej, čeprav vem, da ti ni ravno prijetna, Ian. Kolikor sem razbrala, je dobro dekle, čeprav ti sledi na vsakem koraku. Mislim ... Očitno bi zate naredila vse, kajne? Ni tisto, kar si želiš? Ne želiš si ženske, ki zate naredila popolnoma vse?”
Skoraj krohotal sem se že, vendar sem se raje zadržal, da me mama ne bi zadavila preko slušalke, saj sem ji prej nameraval povedati za Alino. Mogoče bo celo vesela, ker sem se odločil popolnoma drugače, kot so ljudje pričakovali.
“Mama,” sem zadrževal smeh. Trebušne mišice so me bolele od zadrževanja smeha. “Mislim, da to ne bo potrebno.”
“Se spomniš, ko sem skušala preplezati ograjo?” sem ga nasmejano vprašala. Ob tem se mi je pridružil s smehom.
“Ja. Spomnim pa se tudi, da te je policija odpeljala,” je odvrnil. Takrat sem si prislužila denarno kazen, ki sem jo nemudoma plačala in nadaljevala svoje pohode. Smejala sva se o spominih, ki so naju vezali.
“To bom pogrešal,” je nenadoma dejal.
“Dobro. Naslednjič bom preplezala ograjo z druge strani,” sem se pošalila, saj sem opazila, da ga znam nasmejati.
“Ne. Raje ne, ker potem policisti ne bodo imeli dela,” je odvrnil. Hotela sem že nekaj reči, ko je zazvonil njegov telefon, ki je bil na mizi. Otrpnila sem. Je bila Nikki, sem prvo pomislila, vendar očitno ni bila, saj je Ian nemudoma pograbil telefon in se dvignil. “Oprosti, Alina. Takoj bom. Moja mama je.”
Njegova mama. Vedela sem, da sta njegova starša ločena. Edno sem dvakrat videla v živo, ko ga je spremljala. Upala sem, da ni slišala preveč slabega o meni, saj bo to velik minus, če bo slučajno postala moja tašča.
IAN
Bil sem presenečen, ker me je mama klicala. Nisem pričakoval njenega klica, saj je vedela, da sem na dopustu. Opazil sem, kako se je Alina zdrznila ob zvoku telefona in nemudoma sem ji povedal, saj sem jo hotel zaščititi. Ko sem jo videl, kako joče v apartmaju, mi je srce presekalo na pol od bolečine, ki me je prevzela.
“Mama?” sem rekel v slušalko, ko sem bil dovolj oddaljen, da me Alina ne bi slišala. V tistem trenutku sem se odločil, da bom mamo pripravil na mojo novo punco. Kako se je čudno slišalo. Moja punca. Alina je moja.
“Ian, oprosti, ker te motim,” je rekla. “Klicala me je Nikki. Precej obupana, ker si jo zapustil in poslal stran od sebe. Kaj se dogaja?”
“Končal sem z njo,” sem ji pojasnil.
“Zakaj?” je postavila vprašanje.
“Nisi slišala, kaj se je dogajalo na zabavi moje prijateljice?” sem povsem mirno vprašal, čeprav mi je prizor na Alino, ki je mrtvo lebdela v vodi, razbesnel. Nisem vedel, da v sebi nosim takšno jezo, ko se gre zanjo.
“Sem. Mar si se zato tako odločil?”
“Ja. Alino sem oživljal,” sem rekel. Nekaj trenutkov sem bila tiho. S kotičkom očesa sem opazil, kako si je Alina natočila kozarec vina in skrnila požirek. Bila je tako lepa ... Hitro sem odrinil slednjo misel in odmaknil pogled, da ne bi izgubil razum, saj me je znala vznemiriti le s svojo postavo.
“Je punca v redu?” je vprašala.
“Ja. V redu je,” sem odvrnil in znova pomislil na Alino, ko sem jo potegnil iz vode. “Kljub temu pa ji nisem mogel oprostiti. Nikki je šla predaleč. Danes je prišla sem in mi pokvarila dan. Sicer ne vem, če je ostala ...”
“Nikki me je klicala iz letala,” me je prekinila mama. “Vrača se v Atlanto. Pobrala bo svoje stvari iz hiše in prosila me je, če ji pridem pomagati. Ravno zato sem te poklicala, saj me je zanimalo, kaj se dogaja.”
“Pomagaj ji in naj ti preda ključe vseh mojih hiš in stanovanj,” sem ji naročil. “Nikki je končala pri meni.”
Mama je bila nekaj časa tiho.
“Ian, nerada ti solim pamet, vendar bi želela, da poslušaš moj nasvet,” je počasi začela. “Vem, da nisi zadovoljen z nobeno, ki si jo imel doslej in jaz že nestrpno čakam vnuke. Pravzaprav si želim, da bi našel žensko, ki bi te imela rada in ... Oboževala. Mogoče ti bo slednje, kar ti bom povedala, odveč, ampak ... Mar ne bi razmislil o tem dekletu, ki te zasleduje? Vem, da je ne maraš ... Po drugi strani pa se mi zdi, da ti ne bi povzročala nobenih težav in po mojem mnenju te ljubi brez, da bi karkoli pričakovala v zameno.” Ob njenih besedah se mi je smejalo. Nikki ji ni ničesar omenila. Pustil sem, da nadaljuje: “Alina je očitno tako zaljubljena vate, da bi naredila vse in ti ugodila pri vsemu, kar bi si želel. Meni se zdi pametno, da tokrat poskusiš srečo pri njej, čeprav vem, da ti ni ravno prijetna, Ian. Kolikor sem razbrala, je dobro dekle, čeprav ti sledi na vsakem koraku. Mislim ... Očitno bi zate naredila vse, kajne? Ni tisto, kar si želiš? Ne želiš si ženske, ki zate naredila popolnoma vse?”
Skoraj krohotal sem se že, vendar sem se raje zadržal, da me mama ne bi zadavila preko slušalke, saj sem ji prej nameraval povedati za Alino. Mogoče bo celo vesela, ker sem se odločil popolnoma drugače, kot so ljudje pričakovali.
“Mama,” sem zadrževal smeh. Trebušne mišice so me bolele od zadrževanja smeha. “Mislim, da to ne bo potrebno.”
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!






Pisalnica