Obrisala sem si solze.
“Ja?” sem se javila in upala, da moj glas ne bo izdal, da sem jokala. Bilo mi je dovolj vsega, kar se je dogajalo okoli mene.
“Alina, imam super novico. Govorila sem z založnikom in natisnil bo tvojo novo knjigo v večji nakladi, kot jo je do sedaj,” mi je sporočila. Novica me je presenetila in hkrati potrla. Le kako bom rešila tole zagato s popravki?
Zajela sem sapo. Nova knjiga. Višja naklada.
“Aha,” sem rekla.
“In mislim, da so ti ravnokar nakazali honorar,” je dodala. “Lepa vsota, če smem pripomniti. Vendar moraš do konca meseca oddati rokopis. Založnik ne bo več čakal in če ne boš oddala rokopisa pravočasno, boš morala vrniti honorar in ne bo izdal knjige. Alina, nujno moraš končati v najkrajšem možnem času.”
“Jess, končujem ga,” sem rekla. “Vnašam še nekaj popravkov in mislim, da do konca meseca bom končala.”
“Odlično. Kako se imaš v Barceloni?” je spremenilo temo pogovora z lahkotnim vprašanjem. Očitno je mislila, da uživam.
“Ravnokar pakiram, da se vrnem v Ameriko,” sem odvrnila. Pogledala sem potovalke, ki so bile na postelji.
Tišina. Jess je vedela za moja čustva do Iana. Le kdo pa ni vedel zanja? Očitno ni verjela, da sem se pripravljena vrniti brez, da bi mu sledila po Evropi. Storila bom točno to. Dala mu bom mir, ker bilo je očitno, da sem bila nezaželjena.
“Nisi namenjena v Rim in ... No, kamorkoli pač gre Somerhalder?” je nekoliko presenečeno vprašala. Čutila sem nejevero v njenem glasu. Skoraj polovico sveta je vedelo, da sem obsedena z Ianom.
“Ne.”
“Alina, kaj se je zgodilo?” sem zaslišala zaskrbljen glas. Vedela je, da nekaj ni v redu, čeprav bi najraje spremenila temo pogovora, saj nisem imela moči, da bi ji razlagala vse podrobnosti. Poznala pa sem tudi Jess. Vrtala bo vame, dokler ji ne bom povedala.
Pogoltnila sem slino.
“Nikki. Onemogočila mi je dostop do njega,” sem odvrnila. V očeh so se mi ponovno nabrale solze. “Nesmiselno bi bilo ostati.” Ob misli na to, da ga nekaj časa ne bom videla, me je zabolelo pri srcu. Prekleto!
“Nikki?” je vprašala. “Prekleto, ta ženska ... Alina, tudi tebe ne razumem. Poznam te precej časa in nikoli se nisi predala. Mar se boš sedaj?” Njeno vprašanje mi je povedalo, da me podpira. Bila sem ji hvaležna za nesebično podporo.
Zavzdihnila sem.
“Je smiselno, da ostanem tam, kjer sem nezaželjena? Ne. Vračam se v Ameriko in nekaj časa se mu izogibala,” sem ji pojasnila s tihim glasom.
Trpela sem ob misli na to. Vendar nisem videla druge rešitve. Dogodek me je pretresel in popolnoma jasno mi je bilo, da me Nikki ne prenese. Če bom še naprej silila vanj, potem ... Potem lahko še dobim prepoved prebliževanja. Kar pa bi zame pomenilo, da bom izgubila voljo do življenja, če ga ne bom smela videti.
“Alina. Ti se ne odmikaš!” je jezno zabevskala Jess. “Mislim, da pretiravaš. Ian ti ni nikoli preprečil, da prideš blizu njega. Zakaj ne bi raje poskusila iti na druge predstavitve? Saj mislim, da ne boš imela kaj izgubiti, kajne?”
Imela je prav. Bog, imela je prav. Če se bom sedaj predala ... pogoltnila sem slino, ki se mi je nabrala v ustih. Ne smem obupati nad Ianom. Moram misliti le na to, če bom prišla do njega. In prepričana sem bila, da bom.
“Hvala ti,” sem se ji zahvalila. Čeprav sem dvomila v pravilnost svoje odločitve, sem vedela, da ima prav. “Poskusila bom.”
Poslovila sem se od Jess, nato pa se sesedla na posteljo in premišljevala o tem, kaj se je zgodilo na predstavitvi. Le zakaj je Nikki to storila? Če je prepričana v to, da hoče Ian biti z njo, potem ji ne bi smela biti grožnja, kajne? Mogoče se na prvi pogled zdi, da jo Ian ljubi, vendar ... Kaj pa, če ni res? Če se med njima dogaja nekaj, kar poskušata prekriti?
Potem imam priložnost.
Nenadoma je potrkalo na vrata.
Nekaj trenutkov sem se obotavljala, nato pa le stopila do vrat in jih previdno odprla. Bila je sobna strežba.
“Nisem ničesar naročila,” sem tiho rekla.
“Se opravičujem, vendar to vam moram predati,” je dejal moški in mi v roko potisnil kuverto. Namrščila sem se.
“Hvala,” sem zamrmrala. Priklonil se je in odšel. Zaprla sem vrata in počasi odprla kuverto. V njej sem našla le prepognjen list papirja.
Razgrnila sem ga in se zastrmela v napisane besede.

Vabim te, da prideš na naslednje predstavitve serije.
Ian

Ian?
List papirja sem spustila na posteljo in stopila do okna. Mar je to past? Ali pa je mislil resno? Ni mi bilo jasno, zakaj mi je napisal sporočilo. Saj mi je jasno povedal vse s svojimi dejanji. Ali pa je res vse skupaj Nikkijino maslo?
Zajela sem sapo. Čeprav se mi je nadaljno potovanje upiralo ... Odločila sem se. Odzvala se bom njegovemu vabilu.
Ni me povabil zastonj, da pridem. Upala sem, da se bo obrnilo vse v moj prid in da bom nekoč njegova.
In Ian moj.
Bila sem presenečena, da na naslednjih prireditvah nisem videla Nikki. Niti na družabnih omrežjih ni napisal popolnoma ničesar o njej. Pravzaprav se mi je zdelo, da sta se razšla, vendar o tem nisem bila popolnoma prepričana.
Do mene se je obnašal popolnoma enako kot do drugih oboževalk. Upala sem, da njegovo povabilo pomeni nekaj več, vendar ... Z ničemer ni namignil, da bi se dobila. Ni mi namenil več kot nekaj besed. In slednje je bolelo.
Pa vendar sem bila zadovoljna, da nisem odpovedala potovanja. Na kratko. Ne bom se predala. Nikoli.