IAN


“Končno so jo vrgli ven.”
Nikkijin glas me je prebudil iz divjega razmišljanja, ko sem opazoval Alinin odhod in pri tem tuhtal, kako naj jo neopazno spravim nazaj. Njene besede so v meni prebudile tih bes, ki si ga nisem znal pojasniti.
“Kako, prosim?” sem jo pogledal.
Na njenem obrazu je počival zloben nasmešek. Še nikoli je nisem videl takšne. Pravzaprav se mi je zdelo, da uživa v Alininem ponižanju.
“No, pritožila sem se varnostnikom, ker je tukaj,” mi je zadovoljno pojasnila. “In na moje presenečenje je delovalo. Sedaj bova imela mir. Nameravam še to storiti v drugih državah. Tako ji bo mogoče padlo na pamet ...”
“Kaj ji bo padlo na pamet? Da ni zaželjena?” sem jo besno prekinil. Nikki me je presenečeno pogledala. Očitno ni od mene pričakovala takšne reakcije. Je že res, da mi Alina ni bila pri srcu, vendar zadnje čase se je vrtela v mojih mislih in ... Zadržal sem se, da nisem pričel kričati na Nikki pred oboževalci.
“No, končno si se je rešil,” je zadovoljno rekla Nikki. Bila je tako ponosna, ker je osramotila Alino. Nisem mogel verjeti, da je naredila dramo iz navadne predstavitve na katero so imeli dostop vsi, ki so kupili karto.
“Pa ne na takšen način. Pravico je imela priti do mene. Plačala je,” sem dejal Nikki. Oboževalka pred menoj mi je pomolila mojo sliko. Hitro sem se podpisal in ji vrnil. Komaj sem se uspel nasmehniti, saj je v meni vrelo od besa.
“Ian, nočem je blizu tebe.”
Njene besede so me podžgake. Najraje bi zalučal kemik in ga vrgel na tla. Nisem nameraval dati nobenega podpisa več. Niti enega.
“Jaz pa v tem trenutku grem v hotel,” sem dejal. Besno sem odrinil mizo in se dvignil s stola. Dovolj mi je bilo.
“Ian, moraš podpisovati ...”
Hladno sem jo premeril.
“Ne bom se podpisoval nikomur. Niti enega avtograma več ne bom. Vsak ima pravico do mojega podpisa in če si poskrbela, da so mojo oboževalko vrgli ven, ne bom se nikomur podpisal več,” sem glasno dejal, da so me slišali vsi. Naj se Nikki opravičuje za svoja dejanja. Jaz se ne bom. Odločil sem se, da končam za danes in poskrbim, da si bo lekcijo dobro zapomnila. Naj ona razlaga, zakaj se nočem več podpisovat. Prepričan sem bil, da bo bolje razložila, kot ji slednje znal jaz. Bilo mi je vseeno. Vseeno mi je bilo za vse.
“Ian, kam greš?” je siknila.
“Pojasni mojim oboževalkam,” sem sarkastično začel, “zakaj si vrgla eno izmed njih ven. Mogoče ti bodo celo oprostile, ko bodo izvedele za tvoje neumno ljubosumje, kajti jaz, Nikki, ti ne bom. Lahko si kupiš enosmerno karto za odhod v Ameriko. V naslednje države grem sam in sam bom odločal, če bodo koga vrgli ven ali ne.”
Z zadnjimi besedami sem se obrnil na petah in upal, da bom pred vrati našel Alino in jo pripeljal nazaj.
Nisem je našel. Pogledal sem okoli vhoda v dvorano, vendar je ni bilo. Jezen, ker je Nikki naredila neumnost, sem odšel v hotel. Naj dobim pogodbeno kazen, briga me! Nisem prenesel nepravičnosti in to, kar se je zgodilo, je bil višek.


ALINA


Med jokom v hotelski sobi, sem pripravila stvari. Odločila sem se, da se bom vrnila v Ameriko. Med potjo v hotel ... Postalo mi je jasno, da bom deležna tega tudi na drugih prireditvah, če bom šla. Jezno sem se ugriznila v ustnico. Le zakaj je bila Nikki tako kruta? Mar ni razumela mojih čustev do Iana? Na svetu je bilo malo morje punc, ki so počele isto in nikoli jih nihče ni vrgel ven. Očitno sem bila zanjo prehuda konkurenca.
Zazvonil mi je telefon. Pogledala sem na zaslon. Jess. Poskušala sem se pomiriti, da me ne bi slišala objokano.