Hej, hej!
Odločila sem se, da bom pisala zgodbo in sicer o konjih, punci in težavah v katerih se ta znajde tako, da vam malo povem saj naslov ne pove kaj dosti.

Bom kar začela.
************************************************************

Mislim sovraźim to se zdaj dogaja, teg nisem nikoli hotela a me nihče nikoli ne vpraša kaj si *i*jaz*i* želim. Vsaj ne direktno.
Gledam skozi okno našega avtomobila medtem, ko mimo mene šviga pokrajina. Oče je odspredaj nabijal glasbo, mama je telefonirala saj je selitveni službi počila guma medtem, ko prevažajo naše pohištvo ter bodo zamudili, moja starejša sestra Lily je pa bulila v telefon kot, da je to edina stvar, ki jo še drži pri življenju. Moje oči bi tudi bile verjetno prilepljene na zaslon, če se mi ne bi spraznila baterija, polnilec pa bil v selitvenem kombiju s počeno gumo. Lily se mi je smilila. Ona ima v Londonu še prijateljice Emmy in Mio. Pa tudi en fant, ki ji je bil že leta všeč jo je končno opazil. Jaz sem se za razliko dva meseca prej sprla z Elo. Naša mačka Mimmi je poginila in sosedi so se pritoževali nad rock glasbo, ki jo je oče poslušal ves čas. Zato sta se starša odločila, da se preselimo. Govorila sta, da nam v Londonu ne gre več tako dobro in se bomo odselili. Niti za Lily nista želela ostati. "KAKO ŠELE JUTRI!!!!!!!!!!" me mamini dretje zbudi iz razmišljanja, Lily prestrašeno dvigne glavo, oče pa celo utiša svojo glasbo. Mama se še naprej zdira na selitveno službo ostali pa se posvetimo nazaj k temu kar smo delali.

Čez nekaj ur prispemo nekje sredi ničesar. Eno malo totalnoma bedno mesto v katerem ne vidim niti shoping centra (Lily bo crknila). Odoeljemo se *i*skozi*i* celo "mesto" k hiši na robu tega miniaturnega mesta. Si kdo lahko sploh predstavlja življenju na robu nekega naselja sredi *i*ničesar*i*! Vstopim in se pripravim, da bo moje življenje šlo direktno navzdol.

***************

Oprostite za malo kratek del a moram iti. Upam, da vam je všeč.

lp,
Zoe