:warning:*b*Tole zgodbo je napisal AI- moderatorka*b*:warning:
:notebook_with_decorative_cover: Dnevnik – 23. julij – Zadnji zapis
Danes so objavili zgodbo.
Zgodbo o dekletu, ki je našla dokaze. Ki je razkrila resnico. Ki je zlomila tišino, ki je v tem mestu trajala predolgo.
Bila sem v studiu, ko so brali naslove.
Videla sem novinarje, ki so stali tiho, gledali me kot da ne morejo verjeti, da sem res vse to prinesla.
Videla sem njihove obraze, ko so prebrali tisti stavek iz dokumentov:
:point_right: “Ona ve. Če začne iskati preveč, ukrepamo.”
In zdaj, ko je resnica zunaj… bi morala čutiti olajšanje.
Ampak ne čutim tega.
Čutim praznino.
Ker še vedno ne vem, kje je moj pravi oče.
Ali je še živ.
Ali je bil eden izmed tistih, ki je “izginil.”
Novinarka, ki mi je verjela, mi je rekla:
“Punca, ti si naredila več kot mnogi odrasli. Pogum je, ko greš proti nečemu, čeprav te je strah.”
Zdaj me čakajo – center za zaščito otrok, novi postopki, mogoče celo sodni proces.
Mami me je prišla iskat. Jokala je.
Rekla je:
“Nisem te hotela ranit. Samo zaščititi.”
Jaz pa sem ji samo rekla:
“Potem bi mi morala povedat resnico že davno.”
Začela sem znova. Zdaj živim pri drugi družini.
Na varnem mestu. S psihologinjo, ki mi pomaga predelat vso to zmedo.
Vsak dan pišem v nov dnevnik.
Ta dnevnik pa… ta je končan.
Ker ta zgodba je zdaj njihova nočna mora.
Ne več moja skrivnost.
*:page_facing_up: Zadnji članek na spletni strani:*
:newspaper: "Najstnica razkrila kriminalno preteklost vplivneža – dokumenti dokazujejo povezave z izginotji, grožnjami in prikrivanji identitete otrok. Primer sprožil preiskavo v treh regijah."
— Nova24
*:pushpin: Zadnji stavek dnevnika:*
"Če me še vedno opazuješ... naj ti povem nekaj: nisi me zlomil. Samo postal si zgodba, ki jo zdaj piše nekdo drug."
— Z
:notebook_with_decorative_cover: Dnevnik – 23. julij – Zadnji zapis
Danes so objavili zgodbo.
Zgodbo o dekletu, ki je našla dokaze. Ki je razkrila resnico. Ki je zlomila tišino, ki je v tem mestu trajala predolgo.
Bila sem v studiu, ko so brali naslove.
Videla sem novinarje, ki so stali tiho, gledali me kot da ne morejo verjeti, da sem res vse to prinesla.
Videla sem njihove obraze, ko so prebrali tisti stavek iz dokumentov:
:point_right: “Ona ve. Če začne iskati preveč, ukrepamo.”
In zdaj, ko je resnica zunaj… bi morala čutiti olajšanje.
Ampak ne čutim tega.
Čutim praznino.
Ker še vedno ne vem, kje je moj pravi oče.
Ali je še živ.
Ali je bil eden izmed tistih, ki je “izginil.”
Novinarka, ki mi je verjela, mi je rekla:
“Punca, ti si naredila več kot mnogi odrasli. Pogum je, ko greš proti nečemu, čeprav te je strah.”
Zdaj me čakajo – center za zaščito otrok, novi postopki, mogoče celo sodni proces.
Mami me je prišla iskat. Jokala je.
Rekla je:
“Nisem te hotela ranit. Samo zaščititi.”
Jaz pa sem ji samo rekla:
“Potem bi mi morala povedat resnico že davno.”
Začela sem znova. Zdaj živim pri drugi družini.
Na varnem mestu. S psihologinjo, ki mi pomaga predelat vso to zmedo.
Vsak dan pišem v nov dnevnik.
Ta dnevnik pa… ta je končan.
Ker ta zgodba je zdaj njihova nočna mora.
Ne več moja skrivnost.
*:page_facing_up: Zadnji članek na spletni strani:*
:newspaper: "Najstnica razkrila kriminalno preteklost vplivneža – dokumenti dokazujejo povezave z izginotji, grožnjami in prikrivanji identitete otrok. Primer sprožil preiskavo v treh regijah."
— Nova24
*:pushpin: Zadnji stavek dnevnika:*
"Če me še vedno opazuješ... naj ti povem nekaj: nisi me zlomil. Samo postal si zgodba, ki jo zdaj piše nekdo drug."
— Z
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ponesreči sem poslala 11 del danes pride 10 zato tega še ne brat. ker je zadnji del.
Hvala:cherry_blossom::hibiscus:
Hvala:cherry_blossom::hibiscus:
0
Moj odgovor:
💖⭐
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjena
Moj eating disorder se mi ful slabsa in nevem kaj naredit. Odzmeri sm mela neke tezave s hrano ma ne take, potem konec februarja sm za tko 1 teden imela zelo slabo (300 kalorij na dan, 10 000 korakov vsak dan+ treningi...) pac blo je ful extremno dokler nism uni vikend bingala in pojedla ful ker pac nism upala vec. No ja in potem ko sm tolko pojedla sm mislna pac da nimam vec ed zaradi tega ker sm pac itak ful pojedla in izgubila kontrolo, zdaj sm pa opazla da me od konca februarja sploh ni pustil moj ed in mi ni zapustil mojih mozganov in se mi zdi kot da je nekaj narobe z mano in da nikoli ne bo sel zares proc.
Opazla sem da sploh nemorem jest brez krivde, se omejujem, imam pomisleke da bi bruhala potem ko pojem (samo enkrat sem zares ker ponavadi mi ne uspe kot npr. zdaj ko sm poskusla ker sm izgubila kontrolo in pojedla ful piskotov).
Vsak dan se morem neki premikat in naredit dovolj korakov in zapolnt vse 3 krogce na moji uri (so pac ce si dosegel cilje telovadbe danes).
Pac prvo sm nekako obvladovala to in sm si mislna da itak lahko neham in sm tudi to mislna pac da bi zgubila nekaj kg in prsla pod 50kg (nic extremnega samo tko 48,47kg).
No ja in zdej je v mojih mozganih in nemorem nehat in se mi zdi kot da nebom nikoli za res recovala.
Pac moja mama in najboljsa prijateljica sta ze malo opazli takrat februarja ampak potem ne vec in so obedve mi govorile samo ku sumijo neki in da ce dovolj jem... Ampak nobena me ni uprasala a sm okej in take stvari.
Nocem nobenemu povedat zato tudi pisem sm ampak ja oprosti ker pisem tako dolg spis.
Opazla sem da sploh nemorem jest brez krivde, se omejujem, imam pomisleke da bi bruhala potem ko pojem (samo enkrat sem zares ker ponavadi mi ne uspe kot npr. zdaj ko sm poskusla ker sm izgubila kontrolo in pojedla ful piskotov).
Vsak dan se morem neki premikat in naredit dovolj korakov in zapolnt vse 3 krogce na moji uri (so pac ce si dosegel cilje telovadbe danes).
Pac prvo sm nekako obvladovala to in sm si mislna da itak lahko neham in sm tudi to mislna pac da bi zgubila nekaj kg in prsla pod 50kg (nic extremnega samo tko 48,47kg).
No ja in zdej je v mojih mozganih in nemorem nehat in se mi zdi kot da nebom nikoli za res recovala.
Pac moja mama in najboljsa prijateljica sta ze malo opazli takrat februarja ampak potem ne vec in so obedve mi govorile samo ku sumijo neki in da ce dovolj jem... Ampak nobena me ni uprasala a sm okej in take stvari.
Nocem nobenemu povedat zato tudi pisem sm ampak ja oprosti ker pisem tako dolg spis.



Pisalnica