Pisalnica
:warning:*b*Tole zgodbo je napisal AI- moderatorka*b*:warning:
:notebook_with_decorative_cover: Dnevnik – 22. julij
Tole pišem v čakalnici lokalne televizije. Moje roke še vedno trepetajo. Vse se je zgodilo tako hitro, da še zdaj ne morem verjeti, da sem to res naredila.
Ko sem ugotovila, da so bila vrata priprta in da je nekdo vstopil v vikend, sem zgrabila nahrbtnik, strgala ven samo ključne dokumente, jih zatlačila v majico pod jakno in tekla.
Tekla sem, kot da mi gre za življenje.
In mogoče mi res je.
Prva misel: NE policija.
Če je moj oče povezan z njimi – in vse kaže, da je vsaj z nekaterimi – mi ne bodo verjeli.
Ali pa bodo dokaze “izgubili.”
Zato sem šla naravnost na lokalno televizijo.
Ko sem prvič vstopila, so me hoteli odgnati. Ena novinarka me je pogledala in rekla:
:woman_tone2: “Nimamo časa za najstniške zgodbe, prosim pokliči čez dan.”
Ampak potem sem iz žepa potegnila DNK izvid in kopijo starega časopisa.
Pogledala je naslov: “Mladi moški izginil po srečanju z lokalnim podjetnikom.”
Nato pogledala mene.
Potem še izvid.
In samo rekla:
“Sledi mi.”
Zdaj sem tukaj, čakam, da pride glavni urednik. Rekli so, da če je zgodba resnična, jo bodo objavili. Javno.
Rekli so mi:
“Ampak če to naredimo, te ne bomo mogli zaščititi. Ljudje, ki skrivajo take stvari, so običajno nevarni.”
Jaz sem rekla:
“Ne rabim zaščite. Samo da se ve resnica.”
:notebook_with_decorative_cover: Dnevnik – 22. julij
Tole pišem v čakalnici lokalne televizije. Moje roke še vedno trepetajo. Vse se je zgodilo tako hitro, da še zdaj ne morem verjeti, da sem to res naredila.
Ko sem ugotovila, da so bila vrata priprta in da je nekdo vstopil v vikend, sem zgrabila nahrbtnik, strgala ven samo ključne dokumente, jih zatlačila v majico pod jakno in tekla.
Tekla sem, kot da mi gre za življenje.
In mogoče mi res je.
Prva misel: NE policija.
Če je moj oče povezan z njimi – in vse kaže, da je vsaj z nekaterimi – mi ne bodo verjeli.
Ali pa bodo dokaze “izgubili.”
Zato sem šla naravnost na lokalno televizijo.
Ko sem prvič vstopila, so me hoteli odgnati. Ena novinarka me je pogledala in rekla:
:woman_tone2: “Nimamo časa za najstniške zgodbe, prosim pokliči čez dan.”
Ampak potem sem iz žepa potegnila DNK izvid in kopijo starega časopisa.
Pogledala je naslov: “Mladi moški izginil po srečanju z lokalnim podjetnikom.”
Nato pogledala mene.
Potem še izvid.
In samo rekla:
“Sledi mi.”
Zdaj sem tukaj, čakam, da pride glavni urednik. Rekli so, da če je zgodba resnična, jo bodo objavili. Javno.
Rekli so mi:
“Ampak če to naredimo, te ne bomo mogli zaščititi. Ljudje, ki skrivajo take stvari, so običajno nevarni.”
Jaz sem rekla:
“Ne rabim zaščite. Samo da se ve resnica.”
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
NEHIIIII TO JE CHAT GPT PRIZNAJ DOST JE TEGAAAAAAAAAA
0
Bols
Moj odgovor:
💖⭐
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjena
Moj eating disorder se mi ful slabsa in nevem kaj naredit. Odzmeri sm mela neke tezave s hrano ma ne take, potem konec februarja sm za tko 1 teden imela zelo slabo (300 kalorij na dan, 10 000 korakov vsak dan+ treningi...) pac blo je ful extremno dokler nism uni vikend bingala in pojedla ful ker pac nism upala vec. No ja in potem ko sm tolko pojedla sm mislna pac da nimam vec ed zaradi tega ker sm pac itak ful pojedla in izgubila kontrolo, zdaj sm pa opazla da me od konca februarja sploh ni pustil moj ed in mi ni zapustil mojih mozganov in se mi zdi kot da je nekaj narobe z mano in da nikoli ne bo sel zares proc.
Opazla sem da sploh nemorem jest brez krivde, se omejujem, imam pomisleke da bi bruhala potem ko pojem (samo enkrat sem zares ker ponavadi mi ne uspe kot npr. zdaj ko sm poskusla ker sm izgubila kontrolo in pojedla ful piskotov).
Vsak dan se morem neki premikat in naredit dovolj korakov in zapolnt vse 3 krogce na moji uri (so pac ce si dosegel cilje telovadbe danes).
Pac prvo sm nekako obvladovala to in sm si mislna da itak lahko neham in sm tudi to mislna pac da bi zgubila nekaj kg in prsla pod 50kg (nic extremnega samo tko 48,47kg).
No ja in zdej je v mojih mozganih in nemorem nehat in se mi zdi kot da nebom nikoli za res recovala.
Pac moja mama in najboljsa prijateljica sta ze malo opazli takrat februarja ampak potem ne vec in so obedve mi govorile samo ku sumijo neki in da ce dovolj jem... Ampak nobena me ni uprasala a sm okej in take stvari.
Nocem nobenemu povedat zato tudi pisem sm ampak ja oprosti ker pisem tako dolg spis.
Opazla sem da sploh nemorem jest brez krivde, se omejujem, imam pomisleke da bi bruhala potem ko pojem (samo enkrat sem zares ker ponavadi mi ne uspe kot npr. zdaj ko sm poskusla ker sm izgubila kontrolo in pojedla ful piskotov).
Vsak dan se morem neki premikat in naredit dovolj korakov in zapolnt vse 3 krogce na moji uri (so pac ce si dosegel cilje telovadbe danes).
Pac prvo sm nekako obvladovala to in sm si mislna da itak lahko neham in sm tudi to mislna pac da bi zgubila nekaj kg in prsla pod 50kg (nic extremnega samo tko 48,47kg).
No ja in zdej je v mojih mozganih in nemorem nehat in se mi zdi kot da nebom nikoli za res recovala.
Pac moja mama in najboljsa prijateljica sta ze malo opazli takrat februarja ampak potem ne vec in so obedve mi govorile samo ku sumijo neki in da ce dovolj jem... Ampak nobena me ni uprasala a sm okej in take stvari.
Nocem nobenemu povedat zato tudi pisem sm ampak ja oprosti ker pisem tako dolg spis.
.png "Druščina 4"){kind=small}
