:warning:*b*Tole zgodbo je napisal AI- moderatorka*b*:warning:
:notebook_with_decorative_cover: Dnevnik – 19. julij
Spim v zapuščenem vikendu na robu mesta. Našla sem ga slučajno, ko sem hodila po starih poteh, kjer sem bila nekoč z babico. Ključ je bil še vedno tam – skrit pod kamenčkom ob vhodu. Vse je prašno, tiho, ampak je moj mir.
Nisem jedla že od včeraj zjutraj. V bistvu niti nisem lačna. Preveč razmišljam.
In potem se je danes zgodilo nekaj, kar me je skoraj spravilo na kolena.
Hotela sem poiskat kak star dežnik v shrambi in sem med iskanjem zagledala škatlo z družinskimi slikami.
Spodaj pod vsemi fotografijami je bil še en zapečaten ovoj.
Odprla sem ga.
V njem je bil star dnevnik moje mame.
Srce mi je poskočilo. Vem, da to ni prav, ampak... če mi ne pove resnice, si jo bom pa sama vzela.
Začela sem brati.
:book:
"1. marec:
Naredila sem napako. Bila sem v zvezi z dvema moškoma hkrati. Oba sta verjela, da sta edina. Potem sem zanosila in nisem vedela, kdo je oče. Pravi pekel. A odločila sem se, da bo otrok moj. Samo moj. Nihče drug ne rabi vedeti."
Šok. Torej mama ni bila prepričana, kdo je moj oče.
Listam dalje.
"14. maj:
En od njiju je hotel DNK test. Ko je izpadel pozitiven, sem vedela, da sem naredila napako. Ampak ne morem mu zaupati hčere. Vem, kakšen je bil. Teme, ki jih nosi s sabo… strah me je. Preveč temačen človek. Raje bom molčala, pa čeprav bom živela z lažjo."
Kaj?! "Preveč temačen"? "Strah me je"? O kom je govorila? O njegovem očetu??
In potem zadnji zapis:
"9. avgust:
Ne morem več. Vedno, ko ga pogledam (svojega očeta), me strese. Toliko skrivnosti, toliko stvari, ki jih skriva. Bojim se, da bo hčerko potegnil v svoj svet. Želim jo zaščititi. A mislim, da je prepozno. Njegov sin že govori z njo. Sledil mi je. On ve. On vse ve."
---
V tem trenutku sem vedela eno stvar:
On mi ni povedal vsega.
Rekel je, da je hotel vedeti resnico. Da je bil zmeden. Ampak če je vedel že dolgo časa… zakaj ni povedal, da njegov oče NI v redu? Da se ga je moja mami bala?
In še huje – zakaj bi njegov oče sledil meni?
Zdaj ne gre več samo za ljubezen ali prepir. Zdaj gre za varnost. Za resnico, ki je več kot samo "mama je lagala".
Zdaj vem – nekdo skriva nekaj večjega.
Nekdo, ki me je ves čas gledal kot lutko v svoji igri.
In jaz? Jaz ne bom več tiho.
:notebook_with_decorative_cover: Dnevnik – 19. julij
Spim v zapuščenem vikendu na robu mesta. Našla sem ga slučajno, ko sem hodila po starih poteh, kjer sem bila nekoč z babico. Ključ je bil še vedno tam – skrit pod kamenčkom ob vhodu. Vse je prašno, tiho, ampak je moj mir.
Nisem jedla že od včeraj zjutraj. V bistvu niti nisem lačna. Preveč razmišljam.
In potem se je danes zgodilo nekaj, kar me je skoraj spravilo na kolena.
Hotela sem poiskat kak star dežnik v shrambi in sem med iskanjem zagledala škatlo z družinskimi slikami.
Spodaj pod vsemi fotografijami je bil še en zapečaten ovoj.
Odprla sem ga.
V njem je bil star dnevnik moje mame.
Srce mi je poskočilo. Vem, da to ni prav, ampak... če mi ne pove resnice, si jo bom pa sama vzela.
Začela sem brati.
:book:
"1. marec:
Naredila sem napako. Bila sem v zvezi z dvema moškoma hkrati. Oba sta verjela, da sta edina. Potem sem zanosila in nisem vedela, kdo je oče. Pravi pekel. A odločila sem se, da bo otrok moj. Samo moj. Nihče drug ne rabi vedeti."
Šok. Torej mama ni bila prepričana, kdo je moj oče.
Listam dalje.
"14. maj:
En od njiju je hotel DNK test. Ko je izpadel pozitiven, sem vedela, da sem naredila napako. Ampak ne morem mu zaupati hčere. Vem, kakšen je bil. Teme, ki jih nosi s sabo… strah me je. Preveč temačen človek. Raje bom molčala, pa čeprav bom živela z lažjo."
Kaj?! "Preveč temačen"? "Strah me je"? O kom je govorila? O njegovem očetu??
In potem zadnji zapis:
"9. avgust:
Ne morem več. Vedno, ko ga pogledam (svojega očeta), me strese. Toliko skrivnosti, toliko stvari, ki jih skriva. Bojim se, da bo hčerko potegnil v svoj svet. Želim jo zaščititi. A mislim, da je prepozno. Njegov sin že govori z njo. Sledil mi je. On ve. On vse ve."
---
V tem trenutku sem vedela eno stvar:
On mi ni povedal vsega.
Rekel je, da je hotel vedeti resnico. Da je bil zmeden. Ampak če je vedel že dolgo časa… zakaj ni povedal, da njegov oče NI v redu? Da se ga je moja mami bala?
In še huje – zakaj bi njegov oče sledil meni?
Zdaj ne gre več samo za ljubezen ali prepir. Zdaj gre za varnost. Za resnico, ki je več kot samo "mama je lagala".
Zdaj vem – nekdo skriva nekaj večjega.
Nekdo, ki me je ves čas gledal kot lutko v svoji igri.
In jaz? Jaz ne bom več tiho.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej,
tole je perfektni. Prebrala sem vse zapise in tole je super.
tole je perfektni. Prebrala sem vse zapise in tole je super.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
oj, res pretresljiv preobrat. spremljam.
1
Moj odgovor:
valeta
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Valeta
Hej!
Sem v 8. razredu in letos plešem na valeti. V 9. razredu je pač premalo punc in me je eden vprašal za valeto tko oktobra. In me je strah. Ma kera izkušnje s tem? Plešem pa ubistvu z atijevim bratrancem sinom (u to je zdaj nelogično). Torej z mojim mrzlim bratrancem ali pač kako to govorite. In vidimo se tko petkrat na leto (še to včasih ne) in se nimam kaj pogovarjat z njim, nevem kako naj začnem pogovor. V šoli pa se delava kot, da se ne poznava. Čeprav bi to mogla biti prednost, da se poznava, ampak sploh ni prednost. Še to, dodal me je na snapu in si tko nič ne piševa. Zdaj pa me res zanima kaj naj naredin oz. če je bila katera v podobni situaciji. Pa ne mi pisat, da naj pristopim do njega, ker to ne morem. Vesela bom vsakega predloga ali izkušnje. Hvalaa!
Sem v 8. razredu in letos plešem na valeti. V 9. razredu je pač premalo punc in me je eden vprašal za valeto tko oktobra. In me je strah. Ma kera izkušnje s tem? Plešem pa ubistvu z atijevim bratrancem sinom (u to je zdaj nelogično). Torej z mojim mrzlim bratrancem ali pač kako to govorite. In vidimo se tko petkrat na leto (še to včasih ne) in se nimam kaj pogovarjat z njim, nevem kako naj začnem pogovor. V šoli pa se delava kot, da se ne poznava. Čeprav bi to mogla biti prednost, da se poznava, ampak sploh ni prednost. Še to, dodal me je na snapu in si tko nič ne piševa. Zdaj pa me res zanima kaj naj naredin oz. če je bila katera v podobni situaciji. Pa ne mi pisat, da naj pristopim do njega, ker to ne morem. Vesela bom vsakega predloga ali izkušnje. Hvalaa!
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(92)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(112)
Ne preberem Ti&jaz.
(37)






Pisalnica