Pisalnica
:warning:*b*Tole zgodbo je napisal AI- moderatorka*b*:warning:
:notebook_with_decorative_cover: Dnevnik – 20. julij
Zbudila sem se sredi noči. Imela sem občutek, kot da me nekdo gleda.
V vikendu ni bilo nobenega, ampak nekaj je bilo čudnega… okno je bilo priprto. In jaz sem ga zaprla.
Ves dan sem razmišljala o tem, kar sem prebrala v maminem dnevniku.
“Strah me je. Preveč temačen človek.”
“Sledil mi je.”
“On vse ve.”
Spraševala sem se, ali naj pokličem njega.
Ampak nisem mu več zaupala. Ne po vsem.
Ne po tem, ko sem izvedela, da mami ni zaupala mojemu očetu.
Ne po tem, ko sem dojela, da mogoče ve več, kot mi je kadarkoli povedal.
Šla sem do najbližje bencinske, da si kupim vodo in polnim telefon.
Tam pa mi je prodajalka rekla nekaj, kar me je dobesedno zamrznilo.
:woman_tone1: “A si ti tista punca, ki spi v starem vikendu ob gozdu? Veš, nekdo je bil tam včeraj ponoči. Odrasel moški. Videl ga je moj brat, ker dela nočne pri varovanju.”
Vprašala sem jo:
“Si videla, kako je izgledal?”
Rekla je:
“Ne, ampak imel je črn avto. Tisti temni terenec, ki ga nikoli ne vidiš parkiranega dlje kot par minut.”
Moje srce je začelo razbijat.
Črn terenec. To je imel njegov oče. Enkrat sem ga videla, ko me je peljal iz šole.
In potem mi zazvoni telefon.
Skrita številka.
Jaz: “Halo?”
Tišina.
In potem glas:
🧑🦱 “Domov pojdi, punčka. S svetom odraslih se ne igraš. Nekatere resnice so nevarne.”
Prekinil.
Nisem mogla verjet. Kdo je to bil?!
Ampak čutila sem, da je to povezano s tem, kar mi mama nikoli ni hotela povedati.
Pogledam okoli sebe. In ga zagledam. Tisti terenec. Parkiran čez cesto.
Ko pogleda proti meni, se hitro odpelje.
Vrnila sem se v vikend in zaklenila vsa vrata.
Pišem to v dnevnik, ker če se mi kaj zgodi… naj vsaj nekdo ve resnico.
:notebook_with_decorative_cover: Dnevnik – 20. julij
Zbudila sem se sredi noči. Imela sem občutek, kot da me nekdo gleda.
V vikendu ni bilo nobenega, ampak nekaj je bilo čudnega… okno je bilo priprto. In jaz sem ga zaprla.
Ves dan sem razmišljala o tem, kar sem prebrala v maminem dnevniku.
“Strah me je. Preveč temačen človek.”
“Sledil mi je.”
“On vse ve.”
Spraševala sem se, ali naj pokličem njega.
Ampak nisem mu več zaupala. Ne po vsem.
Ne po tem, ko sem izvedela, da mami ni zaupala mojemu očetu.
Ne po tem, ko sem dojela, da mogoče ve več, kot mi je kadarkoli povedal.
Šla sem do najbližje bencinske, da si kupim vodo in polnim telefon.
Tam pa mi je prodajalka rekla nekaj, kar me je dobesedno zamrznilo.
:woman_tone1: “A si ti tista punca, ki spi v starem vikendu ob gozdu? Veš, nekdo je bil tam včeraj ponoči. Odrasel moški. Videl ga je moj brat, ker dela nočne pri varovanju.”
Vprašala sem jo:
“Si videla, kako je izgledal?”
Rekla je:
“Ne, ampak imel je črn avto. Tisti temni terenec, ki ga nikoli ne vidiš parkiranega dlje kot par minut.”
Moje srce je začelo razbijat.
Črn terenec. To je imel njegov oče. Enkrat sem ga videla, ko me je peljal iz šole.
In potem mi zazvoni telefon.
Skrita številka.
Jaz: “Halo?”
Tišina.
In potem glas:
🧑🦱 “Domov pojdi, punčka. S svetom odraslih se ne igraš. Nekatere resnice so nevarne.”
Prekinil.
Nisem mogla verjet. Kdo je to bil?!
Ampak čutila sem, da je to povezano s tem, kar mi mama nikoli ni hotela povedati.
Pogledam okoli sebe. In ga zagledam. Tisti terenec. Parkiran čez cesto.
Ko pogleda proti meni, se hitro odpelje.
Vrnila sem se v vikend in zaklenila vsa vrata.
Pišem to v dnevnik, ker če se mi kaj zgodi… naj vsaj nekdo ve resnico.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Res super! Zelo dober preobrat! Komaj čakam nov del!:revolving_hearts:
2
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
