FBI-reklama za zgodbo ( :
0
.
Par izsekov iz moje zgodbe FBI! tudi iz poglavij ki še niso izšla!!! Upam, da se vam zdi zanimivo in boste prebrali! že pišem 6. poglavje!
Tammy je pobrala svoj nahrbtnik in si ga vrgla čez ramo. Bil je dolg dan, tudi ona je potrebovala počitek. Še zadnjič se je ozrla po svoji pisarni in nato zapustila zgradbo.
Fred je bil edini, ki je Isobel poznal že preden je začela delati za FBI. Bil je najstarejši v ekipi (58 let) in ker je delal že najdlje, je bilo to razumljivo. Isobel je bila včasih tajnica, ki je delala v LAPD (Los Angeles Police Department). Med preiskovanjem primera je osumljenec vdrl v njihovo službo in Isobel jih je , tako imenovano, rešila. Takrat so jo povišali in ko je imela vse potrebne kvalifikacije, so jo zaposlili kot šefico v FBI. Zdaj je tam delala okoli 12 let, in vsi, vključno s Fredom, so jo spoštovali. Ampak on je vedel več o njej. In vedel je, da ko Isobel odide, brez da bi se po težkem primeru pogovorila s direktorjem po telefonu, to slab znak.
»Izgleda, da je naš prijatelj agent Doyle delal več kot samo pod krinko« je suho pripomnila Emily.
»Rabimo ime in priimek, takoj zdaj« Ženska je odprle knjigo pred njo in jima jo pokazala. »Greg Gain« je prebral Chris. »Kdo je to?« je vprašala Tara. Chris se je z resnim obrazom obrnil k njej in tiho rekel »Anagram.«
Emily je zapiskal telefon. Na zaslonu se je pokazalo sporočilo od Chrisa. »Tammy! HEY, TAMMY!« je zaklicala. Tammy je pritekla do nje. »Ja?« »Chris je nekaj poslal« Odprla je sporočilo in tam je billa slika stene z napisom. Obe sta jo prebrali, potem pa je Tammy vprašala »Kdo je I. C.?
»V imenu cele ekipe, TO JE BILA NAJBOLJ NEUMNA STVAR KI BI JO LAHKO NAREDILA!!!« »Povedala sem ti! Če bi vedeli, bi Gregg šel za vami!« »Ja, ker je toliko bolje da poskuša ubiti našo šefico!« Emily se je vstavila in ledeno pogledala Isobel. »Pomagali bi ti! Cel primer je odvisen od tebe in mi to izvemo zdaj!«
. »Me boste aretirali?« je s tresočim glasom rekel osumljenec. »Nisi nam še dal razloga.« je jezno rekel Spencer in ga porinil skozi vrata.
?« »Danes ob 20. uri, gos-2 »NISEM GOSPA!« je ostro rekla Emily in pomignila ekipi za steklom, naj pridejo. »Thomas, če želiš videti svojo mamo, rabimo pomoč.«
Par izsekov iz moje zgodbe FBI! tudi iz poglavij ki še niso izšla!!! Upam, da se vam zdi zanimivo in boste prebrali! že pišem 6. poglavje!
Tammy je pobrala svoj nahrbtnik in si ga vrgla čez ramo. Bil je dolg dan, tudi ona je potrebovala počitek. Še zadnjič se je ozrla po svoji pisarni in nato zapustila zgradbo.
Fred je bil edini, ki je Isobel poznal že preden je začela delati za FBI. Bil je najstarejši v ekipi (58 let) in ker je delal že najdlje, je bilo to razumljivo. Isobel je bila včasih tajnica, ki je delala v LAPD (Los Angeles Police Department). Med preiskovanjem primera je osumljenec vdrl v njihovo službo in Isobel jih je , tako imenovano, rešila. Takrat so jo povišali in ko je imela vse potrebne kvalifikacije, so jo zaposlili kot šefico v FBI. Zdaj je tam delala okoli 12 let, in vsi, vključno s Fredom, so jo spoštovali. Ampak on je vedel več o njej. In vedel je, da ko Isobel odide, brez da bi se po težkem primeru pogovorila s direktorjem po telefonu, to slab znak.
»Izgleda, da je naš prijatelj agent Doyle delal več kot samo pod krinko« je suho pripomnila Emily.
»Rabimo ime in priimek, takoj zdaj« Ženska je odprle knjigo pred njo in jima jo pokazala. »Greg Gain« je prebral Chris. »Kdo je to?« je vprašala Tara. Chris se je z resnim obrazom obrnil k njej in tiho rekel »Anagram.«
Emily je zapiskal telefon. Na zaslonu se je pokazalo sporočilo od Chrisa. »Tammy! HEY, TAMMY!« je zaklicala. Tammy je pritekla do nje. »Ja?« »Chris je nekaj poslal« Odprla je sporočilo in tam je billa slika stene z napisom. Obe sta jo prebrali, potem pa je Tammy vprašala »Kdo je I. C.?
»V imenu cele ekipe, TO JE BILA NAJBOLJ NEUMNA STVAR KI BI JO LAHKO NAREDILA!!!« »Povedala sem ti! Če bi vedeli, bi Gregg šel za vami!« »Ja, ker je toliko bolje da poskuša ubiti našo šefico!« Emily se je vstavila in ledeno pogledala Isobel. »Pomagali bi ti! Cel primer je odvisen od tebe in mi to izvemo zdaj!«
. »Me boste aretirali?« je s tresočim glasom rekel osumljenec. »Nisi nam še dal razloga.« je jezno rekel Spencer in ga porinil skozi vrata.
?« »Danes ob 20. uri, gos-2 »NISEM GOSPA!« je ostro rekla Emily in pomignila ekipi za steklom, naj pridejo. »Thomas, če želiš videti svojo mamo, rabimo pomoč.«
Odgovori:
Moj odgovor:
Vadduajdu
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijatlska dilema
torj jst že od majhnega poznam to eno punco ker ma moje sosede za stare starše+je moja sorodnica. no kot mala je meni šla ona na živce in sem se smao delala da sem z njo prijateljica (pač kk otročje) to pa tudi zato ker je bla bolj podivjana in malo kao troublemaker. ampak js sem se znjo vseeno tak skori vsak vikend z njo družla in pol v zadnih letih se je tudi "poboljšala" in sva se recimo da bl razumeli. ta punca pa je tudi 2 let mlajša od mene in je ponavadi kr otročja oz kaj hočem povedat da še ne razmišlja lih zrelo (no sej kot da jaz pa). no in te stvari mene motjo in že iz otroštva je ona hotla čustveno manipulirat npr. "če to narediš ne bova več prjatlci" ampak meni je blo vseeno ker me je malo bolel k za njo (pač takrat itak nisem hotla bit njena prjatlca). ona se je pa tudi vedno hotla z mano družit in je s tem bla tud ful vsijliva (pa ko sem ji rekla da mam dovolj al pa ji poskusla namignit je še ona kr vztrajala) in js ji itak nisem mogla kr rečt da mi ni za druženje tak da sem se včasih lagala da mam opravke al pa sem ji med druženjem kr mal zbežala 🫣
no tega zdj ne delam več pa ona tud ne sili tolko (to sva pač rešli ker sem ji nekak pol dopovedla, da je meni 7 ur druženja preveč in da mi je 1 ura že dovolj). in pol sva tud posltali nekak bff. no sej ne rečem da sem js tu nek angelček kr nisem in vem da ma ona tud svoje težave ampak je za moje pojme še za moja leta malo nezrela, malo čustveno manipulira (sej ji ne uspeva ampak ja), velikokrat pove tud kaj svoji mami kar men ni ušeč ker lahko pol njena mami tud moji mami kaj pove kar js mogoč pred nji skrivam in v njeni družbi se ne počutim lih najbolje (pa mot me tud da je tak insecure in pol meni govori kak sem lepa kar pa vem da v njenih očeh nisem in se ji včasih to tudsliš-pač come on girl). pa ona je taka oseba da rab nek reasurance (npr. če se kaj mejčken sprema pol ona piše kak me lova pa kak je vesela da me ma kot da želi z mojim odzivom na to potrditi da sva še prijatlci). pač mene njena družba emotionali exaust me.
no in moj point je da js nočem bit več z njo prijatlca vsaj ne najboljša in no se. se že recimo poskusla odaljit od nje ampak ni to tak lahko. in fora je v tem da se bom js tud kmal preselila in njo zdj skrbi da si bom tam našla druge prjatlce ki mi bodo boljše od nje in da ona ne bo več moja bff, ker pač ona zgleda da dobiva tak vibe od mene (no sej nima lih narobe). pač js njej pomenm tko vse in sem ji ful special in ona nebi mogla brez mene ampak ve da ona ni to zame (njene besede)-ona nima tudi ne ravno vlk prijateljev izven šole (sej js tud ne but like you see waht im getting at) in ji pomojem za to tud tolk pomenm. v glavnem js sem si itak mislila da se bom lah mal oddaljila od nje ko se bom preselila pol pa bom bla še itak verjetn zaposlena s šolo. in zadnjič se mi je ona o tem začela jokat (kot sem že nekaj prej povedla) pa kk bo pogrešala naše druženje pa da jo spomini na nas ožalostijo ker ve da tega ne bo več (nas=js, ona, pa še moji sorojenc ). in sej js ji pravm naj bo vesela da smo se meli fajn in da ma lepe spomine oz da je to doživela. in ona men tud pol začne razlagat kk lahko ona mene pride obistkat z vlako pa ne vem kj vse še (pač sure, sam ne vsak teden). pa ona pogreša mojo družbo že po tak enem tednu, men pa je že vsak mesec preveč (ker moj social battery je malo šit).
moje vprašanje je kak naj nisem njena bff (pa tak ti labelsi kdo je bff pa kdo ni mi je zdaj ko postajam starejša malo bol tk) in kak ji naj to dopovem oz se je znebim brez da bi jo totalno prizadela in kk naj to nardim, še posebej ker je moja sorodnica (pač to je tak the only problem, če ne bi bli sorodnici in če starši ne bi bli prijatelji bi blo to ful lażje)???
no tega zdj ne delam več pa ona tud ne sili tolko (to sva pač rešli ker sem ji nekak pol dopovedla, da je meni 7 ur druženja preveč in da mi je 1 ura že dovolj). in pol sva tud posltali nekak bff. no sej ne rečem da sem js tu nek angelček kr nisem in vem da ma ona tud svoje težave ampak je za moje pojme še za moja leta malo nezrela, malo čustveno manipulira (sej ji ne uspeva ampak ja), velikokrat pove tud kaj svoji mami kar men ni ušeč ker lahko pol njena mami tud moji mami kaj pove kar js mogoč pred nji skrivam in v njeni družbi se ne počutim lih najbolje (pa mot me tud da je tak insecure in pol meni govori kak sem lepa kar pa vem da v njenih očeh nisem in se ji včasih to tudsliš-pač come on girl). pa ona je taka oseba da rab nek reasurance (npr. če se kaj mejčken sprema pol ona piše kak me lova pa kak je vesela da me ma kot da želi z mojim odzivom na to potrditi da sva še prijatlci). pač mene njena družba emotionali exaust me.
no in moj point je da js nočem bit več z njo prijatlca vsaj ne najboljša in no se. se že recimo poskusla odaljit od nje ampak ni to tak lahko. in fora je v tem da se bom js tud kmal preselila in njo zdj skrbi da si bom tam našla druge prjatlce ki mi bodo boljše od nje in da ona ne bo več moja bff, ker pač ona zgleda da dobiva tak vibe od mene (no sej nima lih narobe). pač js njej pomenm tko vse in sem ji ful special in ona nebi mogla brez mene ampak ve da ona ni to zame (njene besede)-ona nima tudi ne ravno vlk prijateljev izven šole (sej js tud ne but like you see waht im getting at) in ji pomojem za to tud tolk pomenm. v glavnem js sem si itak mislila da se bom lah mal oddaljila od nje ko se bom preselila pol pa bom bla še itak verjetn zaposlena s šolo. in zadnjič se mi je ona o tem začela jokat (kot sem že nekaj prej povedla) pa kk bo pogrešala naše druženje pa da jo spomini na nas ožalostijo ker ve da tega ne bo več (nas=js, ona, pa še moji sorojenc ). in sej js ji pravm naj bo vesela da smo se meli fajn in da ma lepe spomine oz da je to doživela. in ona men tud pol začne razlagat kk lahko ona mene pride obistkat z vlako pa ne vem kj vse še (pač sure, sam ne vsak teden). pa ona pogreša mojo družbo že po tak enem tednu, men pa je že vsak mesec preveč (ker moj social battery je malo šit).
moje vprašanje je kak naj nisem njena bff (pa tak ti labelsi kdo je bff pa kdo ni mi je zdaj ko postajam starejša malo bol tk) in kak ji naj to dopovem oz se je znebim brez da bi jo totalno prizadela in kk naj to nardim, še posebej ker je moja sorodnica (pač to je tak the only problem, če ne bi bli sorodnici in če starši ne bi bli prijatelji bi blo to ful lażje)???



Smetišnica