Hoj!
Prosim da se ne ozirate na naslov, morda vam bo zgodba le zanimiva

1. del .
Rose je mirno brala, ko je v njeno sobo vstopila njena mama.
Rose je bila miroljubna princesa, ki si je najraje izmišljala pesmi. Imela je edinstvene temno modre oči in prikupne zlato rumene lase. “Rose” jo je obgovorila njena mama “Pogovoriti se morava”. Rosini mami je bilo ime Luan. Kot njena hči je bila zelo mirna ženska. Imela je smaragdno zelene oči in lešnikove rjave lase. “Mama” je mirno dejala njena hči, a v njenem glasu se je zaslišalo jezo. Bilo je svetlo in toplo jutro, vendar razpoloženje v hiši ni bilo nič kaj prijetno. Prejšnji večer sta imeli Rose in Luan velik prepir. Luan je spet morala na pot. Rose to ni bilo všeč ,vedno je bila od doma. ”Ne!....NE!” je začela Rose.”NE! Saj si komaj prišla domov!” “Ne?....Tako se z menoj ti ne pogovarjaš…….” Tako se je začel prepir. Bil je grozno glasen in dolg. Trajal je kakšno uro, nato sta se obe, slabe volje ,zavlekli vsaka v svojo sobo. Tega jutra sta bili še vedno slabe volje, mama se je s hčerko poskušala pogovoriti, hči pa jo je le ignorirala. ”Pusti me pri miru.” Je končno izjavila .Imela je dovolj ,da mame neprestano ni bilo doma, da je morala obleči obleko, vsakič ko so kamor koli šli, da se ni smela družiti z drugimi vrstniki . Imela je dovolj. Pobegnila bo.