Heej!
Razumem tvoje skrbi in mislim, da se veliko deklet in fantov v določenem obdobju odraščanja sprašuje podobne stvari kot ti.
Lahko ti povem, da odrasel svet v bistvu ni tok strašljiv in nemogoč kot mogoče izgleda na začetku.. stara sem sicer 23 let, kar pomeni, da še nisem čisto samostojna in grown up, ampak sem pa izkusila že kar nekaj stvari, ki jih odrasli doživljajo. In lahko rečem, da ni tako hudo kot morebiti izgleda in da nekako čez čas kar "pogruntaš" stvari. Ne pravim, da kdaj ni težko in konfuzno in naporno, ampak hkrati pa tudi mislim, da ni nemogoče furati dobrega lajfa tudi v odraslosti. Sploh če imaš prave ljudi okoli sebe, ki te podpirajo in pomagajo. Tudi na splošno se mi zdi, da je lastna sreča in zadovoljstvo lahko do neke mere odvisna od nas samih. Jaz verjamem, da je vsak svoje sreče kovač in da lahko, ne glede na starost, svoje življenje usmerjaš po tisti poti, ki ti (naj)bolj ustreza (vsaj večino časa). Upam, da sem te vsaj malo potolažila in opogumila za naprej
lepo bodii <3

Ves samo neki ti bom rekla uzivi sedanjost. Karkoli se bo zgodilo bos najlepsa in najboljsa punca na svetu. Za službo pa samo garaj in ti bo ratalo. Love uuuu :two_hearts: