POMOČ
0
Ola
.
.
.
.
.
.
Uglavnm midve z mami sma se spet skregale(drugič v dveh dneh) in nikakor se ne pusti da bi se pogovorili al pa da bi si saj izmenjali mnenja... Saj vem da sem tudi jaz kriva, ampak mislim da je krivda obojestranska.. Itak bo očiju povedala tako zgodbo, da bom jaz izpadla ''ta grda'' in mi ni kul.. Prosim pomagajte ker ne vem kaj narediti...
.
.
.
.
.
.
Uglavnm midve z mami sma se spet skregale(drugič v dveh dneh) in nikakor se ne pusti da bi se pogovorili al pa da bi si saj izmenjali mnenja... Saj vem da sem tudi jaz kriva, ampak mislim da je krivda obojestranska.. Itak bo očiju povedala tako zgodbo, da bom jaz izpadla ''ta grda'' in mi ni kul.. Prosim pomagajte ker ne vem kaj narediti...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla,
prazniki so lahko tudi naporen čas, saj smo običajno z družino več kot ponavadi, sploh če smo vsi "cele dneve doma". Zato je normalno, da prihaja do konfliktov, sploh v času mladostništva, ko začneš iskati svojo identiteto in bolj izražati svoje mnenje.
Predlagam ti, da mami daš nekoliko časa, da se pomiri, nato pa jo prosiš za pogovor. V pogovoru poskušaj delovati čim bolj mirno, prav tako pa predlagam, da se izogibaš "napadom" na mamino osebnost in posploševanjem (npr. "vedno to počneš" ali "preveč si občutljiva"). Bodi čim bolj konkretna pri tem, kakšno vedenje te je zmotilo in kako si ti videla celotno situacijo.
Lahko se prej tudi ti pogovoriš z očetom, da mu pojasniš še svojo stran, ali pa se poskusite pogovoriti vsi skupaj.
Lep preostanek počitnic ti želim:hugging:
prazniki so lahko tudi naporen čas, saj smo običajno z družino več kot ponavadi, sploh če smo vsi "cele dneve doma". Zato je normalno, da prihaja do konfliktov, sploh v času mladostništva, ko začneš iskati svojo identiteto in bolj izražati svoje mnenje.
Predlagam ti, da mami daš nekoliko časa, da se pomiri, nato pa jo prosiš za pogovor. V pogovoru poskušaj delovati čim bolj mirno, prav tako pa predlagam, da se izogibaš "napadom" na mamino osebnost in posploševanjem (npr. "vedno to počneš" ali "preveč si občutljiva"). Bodi čim bolj konkretna pri tem, kakšno vedenje te je zmotilo in kako si ti videla celotno situacijo.
Lahko se prej tudi ti pogovoriš z očetom, da mu pojasniš še svojo stran, ali pa se poskusite pogovoriti vsi skupaj.
Lep preostanek počitnic ti želim:hugging:
0
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
