3.poglavje- Brat mi pove skrivnost

~Joey

Z Jimmyjem sma prišla domov okrog treh popoldne. “A je bilo kaj naloge danes?” me je vprašal, ko sma se skupaj usedla na kavč. Nisem mu odgovoril, samo telefon sem prijel v roke in začel buljiti vanj. “No, je bilo kaj naloge ali ne?” me ponovno vpraša moj nadležen brat dvojček.
Da, Jimmy je moj dvojajčni dvojček. Po izgledu sva si dokaj podobna- oba imama svetlo rjave lase in modro-sive oči, tukaj se pa najine podobnosti končajo. Jaz sem 4 centimetre višji od njega, sem lepši, treniram nogomet, on pa samo igra klavir. Aja on je velik piflar. In jaz, jaz sem povprečen učenec. Zame je to dovolj.
“Ne ni bilo naloge,” sem mi odvrnil in se spet posvetil telefonu. “Bom preveril…” je odvrnil Jimmy in šel brskat v šolsko torbo, da bi poiskal čim več podatkov o moji laži.
Čez dve minuti me je pogledal in rekel: “Seveda imamo nalogo! Pri fiziki in zgodovini. Verjetno je ne boš naredil kajne?” Za nekaj sekund sem odvrnil pogled s telefona. “Saj jo bom naredil potem…” sem hitro odvrnil. Kaj mi on zdaj teži s to domačo nalogo, ko pa imam čez eno uro že trening nogometa!?
Nekaj časa je bilo vse tiho, razen ko je Jimmy radiral napake (ki jih mimogrede ni bilo veliko). “Ej Joe, a ti lahko nekaj povem.” zmoti njegovo neumno vprašanje tišino. “Ja kar povej…” ga vseeno nisem mogel zavrniti, mogoče je kaj zanimivega. “No saj veš kako si želim iti na valeto z Daisy…” je začel. “Ja” sem hitro odvrnil. “No premislil sem si. Raje bi šel z Coco. Nevem to se je zgodilo ta trenutek. Samo razmišljal sem o dogodku ki se je zgodil danes v vrsti za kosilo in… in… mislim da mi je Coco bolj všeč.” To pa je bil preobrat. Odložil sem telefon in priditkal do brata. “Kaj?!” sem rekel. “Ja saj si me slišal!” se je malo razjezil Jimmy. “No ja, saj sem te… ampak dobro premisli.” sem mu skoraj, da zakričal v obraz. Coco je bila všeč tudi meni. Ne poznam fanta, ki ga Coco ne bi privlačila. No razen Graysona. On nima simpatije. In razlog da Arnolda porivam naprej za njegove želje je, ker hočem videti njeno reakcijo. Vem, da Arnold nima možnosti pri njej. In tudi Jimmy ne.
“Kaj naj premislim? Saj že vem! No s kom boš ti šel na valeto.” me je brat skoraj prestrašil, ko me je vrgel iz mojih misli. “Um ja nevem še… bomo videli katera bo mene izbrala prva.” sem si nekaj izmislil, da ne bo posumil, da mu ne bom pomagal pri osvajanju Coco. To počnejo bratje. Pomagajo si pridobiti punce.
Čez petnajst minut ponovnega buljenja v telefon sem se počasi odpravil na trening.

4.poglavje- Razmislek o vsem skupaj

~Jimmy

Ko je nadležen Joey odšel na nogometni trening sem se spet posvetil domači nalogi. Nisem se mogel ravno sfokusirati. Veš čas sem mislil na Coco in na naš razred. Ravno sem bil pri nalogi za fiziko. Pri tem predmetu se je danes zgodilo nekaj čudnega. Kate bi morala odgovoriti na otročje lahko vprašanje in je namesto tega porinila v “drek” Coco. Verjamem, da je Coco vedela odgovor. Ona je zelo pametna, skoraj tako pametna kot jaz. Zakaj sem se odločil tako hitro za njo? Saj niti premislil nisem. Grozna oseba sem. In najbrž nimam šans pri njej. Ona je tako lepa- njeni temno rjavi lasje, ki ji segajo kar do konca bokov, njene morsko modre oči, njen prijazen nasmeh, njena postava, njena sproščenost,… Lahko bi naštel še veliko več stvari ampak sem se raje spet osredotočil na nalogo.
Pol ure je trajalo, da sem naredil nalogo. Po tem sem šel vadit klavir. Klavir igram že sedem let. Zelo dobro mi gre… Joeyu grem na živce, ko ga samo omenim. Joey je zelo velik egoist in misli samo nase. Misli, da je najboljši, najpametnejši in najlepši na tem svetu. Misli, da so vse punce vanj in da je tak frajer. Pa ni. Vsak si lahko samo “misli”. Joey pride domov že čez približno eno uro.
Čakal sem in čakal, nato se pa domov prikaže ati. Povem mu vse o dnevu in kaj se je zgodilo pri fiziki in kaj v vrsti za kosilo. Dan je minil hitro. Mogoče še prehitro. Joey je prišel bolj pozno domov.

----------
evoo, tukaj je nov del<3 hvala vsem ki berete ;)