Pogledala sem v tla in prikimala. »Zakaj? Mislil sem, da je nočeš še dodatno prizadeti, očitno sem se motil. Veš Lana, všeč mi je ta tvoja zloba, nisem vedel, da jo imaš toliko.« Razočarano sem hodila ob Luki, fantu, ki naj bi bil fant moje sestrične. Dokler ji ga nisem speljala. »Prasica sem!!« Začudeno me je pogledal, bruhnila sem v jok. »Kako sem lahko to storila?!!« Luka je z dlanmi objel moj obraz in se mi nasmehnil: »Nisi prasica, le všeč sem ti. Včasih je ljubezen premočna, ne znamo je vedno nadzorovati. Nisi ti kriva. Jaz sem.« Luka je pogledal v tla, odmaknil se je od mene. »Sori sam smiliš se mi, ne morem te gledat take...« Obrisala sem si solze in ga objela. » A bosta ti in Vanesa še kdaj par?« Luka me je še bolj močno objel, odkimal je: «Meni si pomembna samo ti!« Počutila sem se varno in čutila sem Lukovo iskrenost. »Tudi jaz sem speljal punco svojemu bratrancu... Kakšno leto je bil jezen name, nato pa je pozabil in spet sva frenda.« V meni se je prižgala iskrica upanja: »Ali misliš, da bo tudi z Vaneso tako?« Prikimal mi je in me poljubil. Kako ga obožujem in mislim da nisem prav nič nora.
»Ej, Luka…« Obrnil se je in dvignil obrv: »Ja?« Brcnila sem kamen, ki mi je prišel pod noge. »V sredo imam rojstni dan…« Luka se mi je nasmehnil: »Kaj bi rada za darilo? Karkoli!« Presenečeno sem ga pogledala: »Karkoli?« Prikimal je. »Hm…Ne potrebujem darila. Dovolj si ti.« Videla sem, da je zadovoljen z odgovorom, potegnil me je k sebi in me objel okoli pasu. Zazrla sem se mu v oči, bila sem prepričana, da je on tisti s katerim želim preživeti svoje življenje. Počutila sem se kakor v pravljici, sploh pa ko sem na svojih, začutila njegove mehke tople ustnice, ki so bile nežne in iskrene. Luka ni bil niti malo podoben Mateju. No morda malo na videz, vendar po obnašanju sta si bila različna kakor dan in noč. Luka je bil do mene iskren in nežen, zanimalo ga je moje mnenje. Matej pa me je že takoj želel poljubljati in me zavajati, nikoli me ni zares vprašal kaj si želim jaz. Bila sem prepričana, da me Luka ne zavaja, čutila sem da mu resnično nekaj pomenim.
Prebudila sem se prepričana, da je pred mano nov prečudovit dan. Vesela sem bila vsakega pogleda, ki mi ga je namenil Luka, vsakega nasmeha in poljuba. Najraje pa sem imela, ko me je mehko stisnil k sebi, tako da sem lahko na njegovih prsih vohala njegov prfum. Pomenil mi je vse, zaupala sem mu svoje srce. Bila sem prepričana, da mi je tudi on zaupal svojega.
V šoli se nikoli ne dogaja nič posebnega sploh, če fant zaradi katerega si prišla v šolo, manjka pri pouku. Zakaj vedno šprica??!! Tako zelo sem pogrešala njegov nasmeh, njegove oči, njegov objem. Morda bi ga srečala na hodniku in bi me poljubil, vendar ga ni v šoli. Upala sem, da se bo vsaj zvečer pojavil na treningu.
Večer je že. Nestrpno kličem Lejlo, na koncu obupam in ji napišem sporočilo, da se dobiva na tribunah.
Hvala bogu, da se je pojavila, tako sem bila srečna njenega toplega, iskrenega objema. Najprej sva odšli na avtomat po čips in pepsi. Ko sva se nehali prepirati z avtomatom, sva se napotili na tribune. »Kako prečudovit razgled« mi je ušlo. Lejla se je začela smejati: »A je ta razgled oblečen v črn dres in ravno zdaj teče proti golu?« Prikimala sem se še sama začela smejati, Kako sem uživala preživljati svoj prosti čas na tribunah. Zabavala sem se z Lejlo, hkrati pa sem opazovala Luko. Morda malo pretiravam ampak res je bil lep v tistem črnem dresu. Ko je tekel so njegovi lasje plapolali, kot v kakšnem ameriškem filmu. Bil je prečudovit in ponosna sem bila, da je moj fant.
Ko se je trening zaključil, je pritekel k nama. Nasmehnil se mi je in me poljubil. Za njim so pritekli še ostali: »A si ga videla? Tisti gol je dal samo zate!« Le zavila sem z očmi in ga pogledala. Na njegovem izmučenem obrazu je bilo videti ponos in ko je bil ponosen on, sem bila tudi jaz.
»Hej veš kaj je zadnjič Vanesa trobila po šoli…. Da vaju podpiram samo zato, ker imam rada dramo!!« Pojma nisem imela kaj mi je s tem hotela povedati, niti kaj naj ji odgovorim. Previdno sem začela:« Pa je to res?« Jezno me je pogledala: «Seveda ni res! Samo pozornost išče!!« Zakaj mi potem Lejla to sploh govori? Bila sem zmedena. »Hej Lejla,…. A si okej???« Zavila je z očmi in mi zabrusila: »Ja, ampak ne razumem zakaj se vedno vtika v stvari, ki pač nimajo veze z njenim življenjem!! Mislim razen, če je odvisna od obrekovanja drugih! Bolje zanjo, da se ustavi, drugače jo bom jaz!!!« Mislim, da jo je ta novica zelo razjezila hotela sem ji dati malo prostora. »Ej Lejla, jaz grem domov. Se vidiva jutri v šoli!« Pomahala mi je in si jezno grizla ustnico.
Zvečer, tik preden sem odšla spat, sem prejela njeno sporočilo:
VRNILA JI BOM, JUTRI SE BOM POJAVILA NA NJENIH VRATIH IN NE BOM ODŠLA DOKLER SE MI NE OPRAVIČI!!!!! BI ŠLA RADA Z MANO???
Ni se mi dalo kregati in se vtikati v drame drugih.
SORI SAM, ČE SE BOM VTIKALA V VAJINE TEŽAVE, BOM STORILA ENAKO KOT ONA.
KAKOR ŽELIŠ.
Naslednje jutro je bilo čarobno. Začelo se je z Lukovim sporočilom: OB POL SE DOBIVA V AVLI. Ko sem ga zagledala je kar žarel od ponosa, le kaj je spet storil? Luka je tako sladek in pozoren, da sploh ne vem kaj bi pričakovala od njega. Tokrat je bila lizika v obliki srca, zraven pa še čisto sveža, živo rdeča vrtnica. Potaknil mi jo je pod nos, da sem zavohala njen prečudovit vonj. Tako sem bila vesela, zahvalila sem se mu s poljubom. Vrnil mi ga je in me objel okoli pasu. Zazrl se mi je v oči in gledala sva se. Čas se je ustavil, zame so obstajale le njegove oči. Tako so bile velike, da sem se kar izgubila v njih. Objela sem ga in ga kar nisem hotela izpustiti. Kako mehek in topel je bil njegov objem. Kako nežno me je objel in sprejel. Luka je bil popoln, brez napake. Čutila sem, da me ima rad in to je bilo vse kar sem si kadar koli želela.
»Ej, Luka…« Obrnil se je in dvignil obrv: »Ja?« Brcnila sem kamen, ki mi je prišel pod noge. »V sredo imam rojstni dan…« Luka se mi je nasmehnil: »Kaj bi rada za darilo? Karkoli!« Presenečeno sem ga pogledala: »Karkoli?« Prikimal je. »Hm…Ne potrebujem darila. Dovolj si ti.« Videla sem, da je zadovoljen z odgovorom, potegnil me je k sebi in me objel okoli pasu. Zazrla sem se mu v oči, bila sem prepričana, da je on tisti s katerim želim preživeti svoje življenje. Počutila sem se kakor v pravljici, sploh pa ko sem na svojih, začutila njegove mehke tople ustnice, ki so bile nežne in iskrene. Luka ni bil niti malo podoben Mateju. No morda malo na videz, vendar po obnašanju sta si bila različna kakor dan in noč. Luka je bil do mene iskren in nežen, zanimalo ga je moje mnenje. Matej pa me je že takoj želel poljubljati in me zavajati, nikoli me ni zares vprašal kaj si želim jaz. Bila sem prepričana, da me Luka ne zavaja, čutila sem da mu resnično nekaj pomenim.
Prebudila sem se prepričana, da je pred mano nov prečudovit dan. Vesela sem bila vsakega pogleda, ki mi ga je namenil Luka, vsakega nasmeha in poljuba. Najraje pa sem imela, ko me je mehko stisnil k sebi, tako da sem lahko na njegovih prsih vohala njegov prfum. Pomenil mi je vse, zaupala sem mu svoje srce. Bila sem prepričana, da mi je tudi on zaupal svojega.
V šoli se nikoli ne dogaja nič posebnega sploh, če fant zaradi katerega si prišla v šolo, manjka pri pouku. Zakaj vedno šprica??!! Tako zelo sem pogrešala njegov nasmeh, njegove oči, njegov objem. Morda bi ga srečala na hodniku in bi me poljubil, vendar ga ni v šoli. Upala sem, da se bo vsaj zvečer pojavil na treningu.
Večer je že. Nestrpno kličem Lejlo, na koncu obupam in ji napišem sporočilo, da se dobiva na tribunah.
Hvala bogu, da se je pojavila, tako sem bila srečna njenega toplega, iskrenega objema. Najprej sva odšli na avtomat po čips in pepsi. Ko sva se nehali prepirati z avtomatom, sva se napotili na tribune. »Kako prečudovit razgled« mi je ušlo. Lejla se je začela smejati: »A je ta razgled oblečen v črn dres in ravno zdaj teče proti golu?« Prikimala sem se še sama začela smejati, Kako sem uživala preživljati svoj prosti čas na tribunah. Zabavala sem se z Lejlo, hkrati pa sem opazovala Luko. Morda malo pretiravam ampak res je bil lep v tistem črnem dresu. Ko je tekel so njegovi lasje plapolali, kot v kakšnem ameriškem filmu. Bil je prečudovit in ponosna sem bila, da je moj fant.
Ko se je trening zaključil, je pritekel k nama. Nasmehnil se mi je in me poljubil. Za njim so pritekli še ostali: »A si ga videla? Tisti gol je dal samo zate!« Le zavila sem z očmi in ga pogledala. Na njegovem izmučenem obrazu je bilo videti ponos in ko je bil ponosen on, sem bila tudi jaz.
»Hej veš kaj je zadnjič Vanesa trobila po šoli…. Da vaju podpiram samo zato, ker imam rada dramo!!« Pojma nisem imela kaj mi je s tem hotela povedati, niti kaj naj ji odgovorim. Previdno sem začela:« Pa je to res?« Jezno me je pogledala: «Seveda ni res! Samo pozornost išče!!« Zakaj mi potem Lejla to sploh govori? Bila sem zmedena. »Hej Lejla,…. A si okej???« Zavila je z očmi in mi zabrusila: »Ja, ampak ne razumem zakaj se vedno vtika v stvari, ki pač nimajo veze z njenim življenjem!! Mislim razen, če je odvisna od obrekovanja drugih! Bolje zanjo, da se ustavi, drugače jo bom jaz!!!« Mislim, da jo je ta novica zelo razjezila hotela sem ji dati malo prostora. »Ej Lejla, jaz grem domov. Se vidiva jutri v šoli!« Pomahala mi je in si jezno grizla ustnico.
Zvečer, tik preden sem odšla spat, sem prejela njeno sporočilo:
VRNILA JI BOM, JUTRI SE BOM POJAVILA NA NJENIH VRATIH IN NE BOM ODŠLA DOKLER SE MI NE OPRAVIČI!!!!! BI ŠLA RADA Z MANO???
Ni se mi dalo kregati in se vtikati v drame drugih.
SORI SAM, ČE SE BOM VTIKALA V VAJINE TEŽAVE, BOM STORILA ENAKO KOT ONA.
KAKOR ŽELIŠ.
Naslednje jutro je bilo čarobno. Začelo se je z Lukovim sporočilom: OB POL SE DOBIVA V AVLI. Ko sem ga zagledala je kar žarel od ponosa, le kaj je spet storil? Luka je tako sladek in pozoren, da sploh ne vem kaj bi pričakovala od njega. Tokrat je bila lizika v obliki srca, zraven pa še čisto sveža, živo rdeča vrtnica. Potaknil mi jo je pod nos, da sem zavohala njen prečudovit vonj. Tako sem bila vesela, zahvalila sem se mu s poljubom. Vrnil mi ga je in me objel okoli pasu. Zazrl se mi je v oči in gledala sva se. Čas se je ustavil, zame so obstajale le njegove oči. Tako so bile velike, da sem se kar izgubila v njih. Objela sem ga in ga kar nisem hotela izpustiti. Kako mehek in topel je bil njegov objem. Kako nežno me je objel in sprejel. Luka je bil popoln, brez napake. Čutila sem, da me ima rad in to je bilo vse kar sem si kadar koli želela.
Moj odgovor:
Pac nekdo koga briga
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Crush
torej men je moj sosolc vsec. sm 8 razred in on je mel tut crush name ampak ne vec. enkrat smo mel sportni dan in sva skp hodla in se ful pogovarjala o vsem in je blo ful fajn. pol pa je bil tabor in me je uprasu za valeto. rekla sm ja.
oki zanima me:
kdaj ste se vi zmenl za valeto
a ma crush name
aja pa a sm vanga ce tko nism nervous k je on zravn tko ful sm chill?
oki zanima me:
kdaj ste se vi zmenl za valeto
a ma crush name
aja pa a sm vanga ce tko nism nervous k je on zravn tko ful sm chill?
Vprašanje
Kakšna se vam zdi nova rubrika Galerijski kotiček?
Zelo mi je všeč, ker rad/a rišem.
(63)
Zdi se mi zanimiva.
(61)
Me ne zanima.
(32)



Ljubezenska zgodba