"Moja mami je depresivna. Vse odkar je umrla tamala, mi teži naj se pazim in varvam in ščitim. No, to je bilo PREJ. ZDAJ se ne odziva na nič, tidi če se pripeljem Alexovim avtom, ki čisto mimogrede, je ZELO glasen, ne odgrne niti zavese na oknu. PREJ bi za tako obnašanje dobila dva tedna strogega hišnega pripora. ZDAJ samo še hira in vsak drugi dan ji hodim zračit sobi, da se mi še ona ne zaduši.
Z Elijo še kar nekako vzthajava in se prenašava. Pa ne, da me moj veliki bratec nima rad, ampak odkar sem hodila s Tedom, se obnaša kakor bi mu najboljši prijatelj razdevičil sestro. No, pa saj mu jo je.
Rada sem imela našo Elizo, dokler je še bila tu. Mama je tisti večer, ko ji je rekla, da je ta njen smotan maček umrl (ali tudi za živali velja, da ne smeš govoriti čeznje, ko so mrtve?) dolgo strmela v okrušen del stene, kamor je Elizo zabil fotr. Ni si želela sobote zapraviti z njim v neki zakajeni gostilni bogu za hrbtom. Jaz sem vsemu prisluškovala, no saj se je vse povsod slišalo in mama se mu je nekoliko upirala, nato pa spet vrtela lajno z njim v nedogleg. Mislim, da se še vidi malce krvi. In ko je tako strmela, se mi je moja sicer pogumna in jezikava mana zdela tako... tako ranljiva. Ni bila podobna močni mami, ki premaga vse ovire tenveč je bolj izgledala kot čivava, ki vedno stisne rep med noge, ko ji gre za nohte. Mogoče je premišljevala o Lizinem odzivu. Šest ur po njenem klicu je dobilaklic, da je njena hčerka mrtva in da obdukcija še poteka.
Izvedeli smo, da je umrla zaradi zadušitve z ogljikovim monoksidom. Nihče ni želel odgvarjati za nepopolno gorenje in pri tem je ostalo. Dobili smo nekaj od zavarobvalnice, ravno toliko, da smo ji kupili lepo satenasto obleko, ki si je je vedno želela.
Na dan pogreba je pozvonilo in odšla sem odpret, ker je bil Elija nekje s svojo barbie Taro, in pred vrati je stala, v debel šal zavita in za temnimi sončnimi očali skrita neka gospa, ki bi v svojih mladih letih bila svetovno slavna manekenka.
Povedala je, da je prišla nazaj v Slovenijo zaradi edinceve smrti, ki je tragično umrl isti dan kot naša Liza. Reklaje tudi, da je pred možem pobegnila v Švico in da je ta kraj označen kot prebivališče dekleta, sočasno zaspalega kot njen sin. Pogovarjali sva se o vsem in če bi lia dvajset let mlajša, bi bili brez problema bestički. Izkazalo se je, da so moji sumi o manekenstvu resnični, a da se je odpovedala sanjam zaradi sina in moža, ki jo je pretepal in nerviral za debelimi stenami LE njenega salona. Pritoževali sva se nad politiko in debarirali o sestavnih delih avtomobilov. Povedala sem ji, da sem Eva za domače, Evridika Kalar za profesorje, ki me bolj poredko videvajo na šolskih hodnikih."
Z Elijo še kar nekako vzthajava in se prenašava. Pa ne, da me moj veliki bratec nima rad, ampak odkar sem hodila s Tedom, se obnaša kakor bi mu najboljši prijatelj razdevičil sestro. No, pa saj mu jo je.
Rada sem imela našo Elizo, dokler je še bila tu. Mama je tisti večer, ko ji je rekla, da je ta njen smotan maček umrl (ali tudi za živali velja, da ne smeš govoriti čeznje, ko so mrtve?) dolgo strmela v okrušen del stene, kamor je Elizo zabil fotr. Ni si želela sobote zapraviti z njim v neki zakajeni gostilni bogu za hrbtom. Jaz sem vsemu prisluškovala, no saj se je vse povsod slišalo in mama se mu je nekoliko upirala, nato pa spet vrtela lajno z njim v nedogleg. Mislim, da se še vidi malce krvi. In ko je tako strmela, se mi je moja sicer pogumna in jezikava mana zdela tako... tako ranljiva. Ni bila podobna močni mami, ki premaga vse ovire tenveč je bolj izgledala kot čivava, ki vedno stisne rep med noge, ko ji gre za nohte. Mogoče je premišljevala o Lizinem odzivu. Šest ur po njenem klicu je dobilaklic, da je njena hčerka mrtva in da obdukcija še poteka.
Izvedeli smo, da je umrla zaradi zadušitve z ogljikovim monoksidom. Nihče ni želel odgvarjati za nepopolno gorenje in pri tem je ostalo. Dobili smo nekaj od zavarobvalnice, ravno toliko, da smo ji kupili lepo satenasto obleko, ki si je je vedno želela.
Na dan pogreba je pozvonilo in odšla sem odpret, ker je bil Elija nekje s svojo barbie Taro, in pred vrati je stala, v debel šal zavita in za temnimi sončnimi očali skrita neka gospa, ki bi v svojih mladih letih bila svetovno slavna manekenka.
Povedala je, da je prišla nazaj v Slovenijo zaradi edinceve smrti, ki je tragično umrl isti dan kot naša Liza. Reklaje tudi, da je pred možem pobegnila v Švico in da je ta kraj označen kot prebivališče dekleta, sočasno zaspalega kot njen sin. Pogovarjali sva se o vsem in če bi lia dvajset let mlajša, bi bili brez problema bestički. Izkazalo se je, da so moji sumi o manekenstvu resnični, a da se je odpovedala sanjam zaradi sina in moža, ki jo je pretepal in nerviral za debelimi stenami LE njenega salona. Pritoževali sva se nad politiko in debarirali o sestavnih delih avtomobilov. Povedala sem ji, da sem Eva za domače, Evridika Kalar za profesorje, ki me bolj poredko videvajo na šolskih hodnikih."
Moj odgovor:
Ljubezenska zgodba
*naslov* Liz in Tob *naslov* *pod* ali zakaj so realna tla trda *pod* 3. del
Ogledov: 24 Odgovorov: 00
I need a phone@123
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
rabim telefon
Jaz sem pač stara 12...no moja mama mi je rekla da bom telefon dobila že za moj 10 rojstni dan.
no problem je v tem da baje nise bla še pripavlena in je rekla naj še 1 leto počakam, čez eno leto pa spet nič....ko sem jo vprašala zakaj mi ne da telefona je rekla da se grdo obnašam in da mogoče za konec 5. razreda (zdaj sem 6.).
In telefon sem pričakovala ker je bil že itak kuplen vsaj 4 mesece a spet nič...in je rekla da neve kdaj mi ga bo dala...a z mojim atejo sva šla malo po koncu šolskega leta naredit številko ker je bil tudi ata prepričan da dobim telefo. A telefona nisem dobila niti med počitnicami...mamin odgovor sedaj ni več da se grdo obnašam ampak da ga ne rabim in da morem odrast....
torej telefonsko številko imam že 5 mesecev a mi ne da telefona. Meni je ful hudo saj skoraj edina v razredu nimam telefona in se počutim terrible ker se baje grdo obnašam....in mislim da sem iz vsega kar se dogaja po šoli izključena...drugače se v šoli veliko ljudi pogovarja z mano...a vseeno..:cry::disappointed:
če ima kdo kak nasvet glede tega da bi mamo prepričala za telefon in kako se naj probam ne počutit grozno ker nimam telefona, naj mi napiše.....prosim:pray::pray::pray:
no problem je v tem da baje nise bla še pripavlena in je rekla naj še 1 leto počakam, čez eno leto pa spet nič....ko sem jo vprašala zakaj mi ne da telefona je rekla da se grdo obnašam in da mogoče za konec 5. razreda (zdaj sem 6.).
In telefon sem pričakovala ker je bil že itak kuplen vsaj 4 mesece a spet nič...in je rekla da neve kdaj mi ga bo dala...a z mojim atejo sva šla malo po koncu šolskega leta naredit številko ker je bil tudi ata prepričan da dobim telefo. A telefona nisem dobila niti med počitnicami...mamin odgovor sedaj ni več da se grdo obnašam ampak da ga ne rabim in da morem odrast....
torej telefonsko številko imam že 5 mesecev a mi ne da telefona. Meni je ful hudo saj skoraj edina v razredu nimam telefona in se počutim terrible ker se baje grdo obnašam....in mislim da sem iz vsega kar se dogaja po šoli izključena...drugače se v šoli veliko ljudi pogovarja z mano...a vseeno..:cry::disappointed:
če ima kdo kak nasvet glede tega da bi mamo prepričala za telefon in kako se naj probam ne počutit grozno ker nimam telefona, naj mi napiše.....prosim:pray::pray::pray:
Vprašanje
Kakšna se vam zdi nova rubrika Galerijski kotiček?
Zelo mi je všeč, ker rad/a rišem.
(84)
Zdi se mi zanimiva.
(77)
Me ne zanima.
(37)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Top prispevki festivala
Zadnji odgovori festival
Aja, če pa vaju mogoče zanima https://www.pil.si/forumi/ljubezen-strip/ljubezenski-trikotnik-4
Hvala ...


