Zgodba o prijateljstvu
Ahah ta del me spomn na to pesem (ful je stara ampak ena mojih fav): https://www.youtube.com/watch?v=1UntuPVcvd0&list=RD1UntuPVcvd0&start_radio=1
___________
*modra*Pandora*modra*
"Pandora."
"Ja?"
"Rada bi se pogovorila s tabo."
Usedem se v postelji in se zazrem v mami. Sede na tla poleg moje postelje.
"Dori, zadnje čase izgledaš... grozno. Po cele dneve ležiš v postelji in buljiš v strop, nič ne ješ, ne učiš se, že nekajkrat nisi hotela na balet... veš, razmišljala sem, da bi šli mogoče k psihologu." Poboža me po kolenu.
Zdaj me kar vrže pokonci. "Kaj!? Zakaj!?"
"Zdi se mi, da si mogoče depresivna," previdno reče mami.
"Nisem," se uprem. "Utrujena sem."
"Od? Celodnevnega ležanja na postelji?"
"Jep."
"Pa koga misliš, da slepiš?"
Želim nekaj reči nazaj, ampak se odločim, da je morda bolj modro, če ostanem tiho.
"Šli bova," namesto mene odloči mami.
"O, ne, pa ne bova," prekrižam roke na prsih.
"Potem mi pa povej, kaj se dogaja," zahteva mami.
Naj ji bo.
"Z Iskro, Auroro in Roux smo se skregale."
"Se mi je zdelo, da je kaj takega."
"Okej. A lahko ne greva k psihologu?"
"Bova videli, miška. Če boš še naprej kazala znake depresije, potem bova morali iti."
"Ne zares."
Mami vzdihne.
"Na baletu nimaš nobenih prijateljic?"
"Ne. Saj veš. Od druge najmlajše punce v skupini sem štiri leta mlajša, baje sem najboljša, trener pravi, da so vse ljubosumne name. Nobena se niti pogovarja ne z mano."
"Zakaj se pa ne bi v šoli začela pogovarjati s kakšno iz paralelke? Recimo tisto Elin, ki ti je takrat posodila zvezke?"
"Mama..."
"Bi se vpisala na kakšno obšolsko. dejavnost?"
"Ne, mami, poslušaj..."
"Ne, ej, spomnila sem se. Moja sodelavka ima hčer, ki tudi pleše, sicer jazz balet, mislim, da ji je ime Lea? Ali pa Tea? Lahko ju kdaj pova-"
"MAMA!" vzrojim. "LAHKO POSLUŠAŠ!?"
"Ja, miška," mehko odgovori.
Zdaj ne morem več govoriti, ne vem, kako naj povem, ne morem več zadržati solz. Tečejo mi po licih, nosu, bradi, kapljajo na posteljo. Sunkovito vstanem in se poženem iz sobe, na hodnik, ven, v dež. Ne vem, kam grem, a nazadnje se znajdem sredi parka.
Pogledam navzgor. Nebo kot moje razpoloženje. Dežne kaplje se mi bližajo, vsaka posebej, se ustavljajo v mojih zlepljenih trepalnicah in se mešajo z mojimi solzami.
"Nočem novih prijateljic, mami," zašepetam v tišino. "Hočem stare nazaj."
___________
*modra*Pandora*modra*
"Pandora."
"Ja?"
"Rada bi se pogovorila s tabo."
Usedem se v postelji in se zazrem v mami. Sede na tla poleg moje postelje.
"Dori, zadnje čase izgledaš... grozno. Po cele dneve ležiš v postelji in buljiš v strop, nič ne ješ, ne učiš se, že nekajkrat nisi hotela na balet... veš, razmišljala sem, da bi šli mogoče k psihologu." Poboža me po kolenu.
Zdaj me kar vrže pokonci. "Kaj!? Zakaj!?"
"Zdi se mi, da si mogoče depresivna," previdno reče mami.
"Nisem," se uprem. "Utrujena sem."
"Od? Celodnevnega ležanja na postelji?"
"Jep."
"Pa koga misliš, da slepiš?"
Želim nekaj reči nazaj, ampak se odločim, da je morda bolj modro, če ostanem tiho.
"Šli bova," namesto mene odloči mami.
"O, ne, pa ne bova," prekrižam roke na prsih.
"Potem mi pa povej, kaj se dogaja," zahteva mami.
Naj ji bo.
"Z Iskro, Auroro in Roux smo se skregale."
"Se mi je zdelo, da je kaj takega."
"Okej. A lahko ne greva k psihologu?"
"Bova videli, miška. Če boš še naprej kazala znake depresije, potem bova morali iti."
"Ne zares."
Mami vzdihne.
"Na baletu nimaš nobenih prijateljic?"
"Ne. Saj veš. Od druge najmlajše punce v skupini sem štiri leta mlajša, baje sem najboljša, trener pravi, da so vse ljubosumne name. Nobena se niti pogovarja ne z mano."
"Zakaj se pa ne bi v šoli začela pogovarjati s kakšno iz paralelke? Recimo tisto Elin, ki ti je takrat posodila zvezke?"
"Mama..."
"Bi se vpisala na kakšno obšolsko. dejavnost?"
"Ne, mami, poslušaj..."
"Ne, ej, spomnila sem se. Moja sodelavka ima hčer, ki tudi pleše, sicer jazz balet, mislim, da ji je ime Lea? Ali pa Tea? Lahko ju kdaj pova-"
"MAMA!" vzrojim. "LAHKO POSLUŠAŠ!?"
"Ja, miška," mehko odgovori.
Zdaj ne morem več govoriti, ne vem, kako naj povem, ne morem več zadržati solz. Tečejo mi po licih, nosu, bradi, kapljajo na posteljo. Sunkovito vstanem in se poženem iz sobe, na hodnik, ven, v dež. Ne vem, kam grem, a nazadnje se znajdem sredi parka.
Pogledam navzgor. Nebo kot moje razpoloženje. Dežne kaplje se mi bližajo, vsaka posebej, se ustavljajo v mojih zlepljenih trepalnicah in se mešajo z mojimi solzami.
"Nočem novih prijateljic, mami," zašepetam v tišino. "Hočem stare nazaj."
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
pikica, to je tok dobr zdej sem neki delov za nazaj prebrala in nimam besed <3
1
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(20)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(9)
Šport me na sploh ne zanima.
(13)
