Bil je naveden šolski dan. Hodila sem po svoji poti v šolo; mimo moje prijateljice. Na poti sem se ustavila in pogledala naokoli. Iz torbe sem privlekla mačje brikete in jih stresla. V grmovju je nekaj zašumelo, nato je iz njega pritekel majhen mucek.
»Grmi, tu si. Izvoli briketek.«
Grmi je hitro povlekel briket in pobegnil nazaj v grmovje.
Nadaljevala sem pot. Moj cilj je bil pri moji prijateljici.
Prišla sem do hiše moje prijateljice, a jo tam ni bilo.
Nato je izza mojega hrbta nekaj skočilo in jaz sem s svojo karate-potezo tistega spravila v stran.
»Av!«
»Eva, oprosti nisem vedela, da si ti!«
»V redu je. Drugače je bilo to presenečenje.«
»Presenečenje za kaj?«
»Em…. Tvoj rojstni dan, seveda. Si pozabila.«
»O, ja sem. Saj veš. Moja mami in ati samo gledata televizijo in…«
»Vem…Sreča? Je kdo?«
Ostala sem tiho. Res je. Nobenega ni bilo, da bi me posvojil. Ostala sem sama. Eva je bila edina ob meni. Ampak starša… Moja družina sta. Ne morem.
Na poti v šolo mi je Eva podarila darilo.
»Vse najboljše, Katri.«
V svojem življenju rojstni dan, darila in take stvari niso pomembne. A Eva mi je zmeraj na rojstni dan prinesla darilo, me razvedrila, če sem bila slabe volje, tega moja starša nista naredila.
Odvila sem darilo.
V njem je bila voščilnica, ki jo je Eva verjetno sama naredila. Poleg voščilnice je bila v darilu frnikola v modri barvi. V njej so bili koščki, ki so se svetili v temi.
»Eva…«, ustavila sem se.
»Vem, Katra. Moja najljubša frnikola. Ti jo vzemi. Tebi starši nič ne dajo. In, zato ti jo dam.«
»Eva…. Hvala.«
Objela sem jo.
»To je najboljše darilo, ki sem ga kdaj dobila.«
»Si danes tudi Grmija nahranila.«
»Seveda. Samo pozabil mi je voščiti.«
Smejali sva se do šole, potem, ko sva zagledali šolo, sva se ustavili, spogledali, se poslovili in šli vsaka v svoj razred.
Imela sem slovenščino. Ni mi bila ravno težka, zato sem jo zlahka opravila.
Bil je odmor z Evo sva se zmenili, da se vidiva v jedilnici. A mi je pot zaprl Greg. Nisem imela Eve, da bi mi pomagala.
»Glej, glej, koga imamo tu. Nimaš Eve, da bi te rešila?«, zasmejali so se.
»Pusti me pri miru, Greg.«
»Kako prosim?«
»Pusti me pri-«
»O, ne. To pa ne bo šlo.«
Obkolili so me. Ni bilo poti nazaj.
Bil je blisk Videla sem Evine svetlo rjave lase in Greg in njegova tolpa so bili na tleh.
»Pusti jo pri miru, Greg!«
Zbežali so.
»Si v redu? Skrbelo me je, zato sem prišla pogledat.«
Eva je bila zame super prijateljica, do mene se je vedla, kot, da sem njene hčerka.
»V redu sem. Hvala Eva.«
»Oh ne zahvaljuj se meni. Zahvaljuj se njim.«, pokazala mi je njene roke.
»Daj nehaj.«
---
Dan se je lepo nadaljeval.
-----------------------------------------------
men je zlo všeč.
lp, pigi
»Grmi, tu si. Izvoli briketek.«
Grmi je hitro povlekel briket in pobegnil nazaj v grmovje.
Nadaljevala sem pot. Moj cilj je bil pri moji prijateljici.
Prišla sem do hiše moje prijateljice, a jo tam ni bilo.
Nato je izza mojega hrbta nekaj skočilo in jaz sem s svojo karate-potezo tistega spravila v stran.
»Av!«
»Eva, oprosti nisem vedela, da si ti!«
»V redu je. Drugače je bilo to presenečenje.«
»Presenečenje za kaj?«
»Em…. Tvoj rojstni dan, seveda. Si pozabila.«
»O, ja sem. Saj veš. Moja mami in ati samo gledata televizijo in…«
»Vem…Sreča? Je kdo?«
Ostala sem tiho. Res je. Nobenega ni bilo, da bi me posvojil. Ostala sem sama. Eva je bila edina ob meni. Ampak starša… Moja družina sta. Ne morem.
Na poti v šolo mi je Eva podarila darilo.
»Vse najboljše, Katri.«
V svojem življenju rojstni dan, darila in take stvari niso pomembne. A Eva mi je zmeraj na rojstni dan prinesla darilo, me razvedrila, če sem bila slabe volje, tega moja starša nista naredila.
Odvila sem darilo.
V njem je bila voščilnica, ki jo je Eva verjetno sama naredila. Poleg voščilnice je bila v darilu frnikola v modri barvi. V njej so bili koščki, ki so se svetili v temi.
»Eva…«, ustavila sem se.
»Vem, Katra. Moja najljubša frnikola. Ti jo vzemi. Tebi starši nič ne dajo. In, zato ti jo dam.«
»Eva…. Hvala.«
Objela sem jo.
»To je najboljše darilo, ki sem ga kdaj dobila.«
»Si danes tudi Grmija nahranila.«
»Seveda. Samo pozabil mi je voščiti.«
Smejali sva se do šole, potem, ko sva zagledali šolo, sva se ustavili, spogledali, se poslovili in šli vsaka v svoj razred.
Imela sem slovenščino. Ni mi bila ravno težka, zato sem jo zlahka opravila.
Bil je odmor z Evo sva se zmenili, da se vidiva v jedilnici. A mi je pot zaprl Greg. Nisem imela Eve, da bi mi pomagala.
»Glej, glej, koga imamo tu. Nimaš Eve, da bi te rešila?«, zasmejali so se.
»Pusti me pri miru, Greg.«
»Kako prosim?«
»Pusti me pri-«
»O, ne. To pa ne bo šlo.«
Obkolili so me. Ni bilo poti nazaj.
Bil je blisk Videla sem Evine svetlo rjave lase in Greg in njegova tolpa so bili na tleh.
»Pusti jo pri miru, Greg!«
Zbežali so.
»Si v redu? Skrbelo me je, zato sem prišla pogledat.«
Eva je bila zame super prijateljica, do mene se je vedla, kot, da sem njene hčerka.
»V redu sem. Hvala Eva.«
»Oh ne zahvaljuj se meni. Zahvaljuj se njim.«, pokazala mi je njene roke.
»Daj nehaj.«
---
Dan se je lepo nadaljeval.
-----------------------------------------------
men je zlo všeč.
lp, pigi
Moj odgovor:
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Hrana
Hejj
Pac js mam tezave z hrano (niso hude ampak se vseen).
Pac js sm tko prib. avgusta 2025 ugotovila, da me po doloceni hrani "zvija" in da mam pol krce (nvm al zelodcne al pac u crevesju) in pol grem na wc in sm pol ure na wc-ju in mam drisko. Pac realno tece iz mene.
In pol sm za vedno vec hrane ugotovila da se mi po njej to dogaja, ampak v decembru sm pa kaksno od te hrane tut jedla in pol ni blo nc. Vcasih sm mela drisko in sm bla na wc-ju dolgo, ampak krcev ni blo. In sm ze mislla da je ok, sam pol me je pa vcerej tko zvilo, mela sm hude krce na vsake 15 sekund(priblizno).
In to poteka tko kdr mam krce:
Najprej nekje sm, in pol me kr naenkrat cez cel trebuh useka krc in pol se to dogaja se ene pol ure in pol grem na wc, kjer mi je ful slabo in mam obcutek da bom bruhala- ampak nikol ne, samo pac krci so. In pol sm pol ure na wc(ampak resno pol ure ker sm ucerej pogledala na uro) in pol je ok- mogoce se mal bolj blagi krci ampak pol je use u redu.
Sam fora je, da pol me je strah jest, ker me je strah da se bo po vsaki hrani to zgodilo. In fora je, da se mi je ene parkrat to zgodil na treningu- sam ne morem js bit tm 20min na wc-ju.
In dons nism jedla zajtrka, ker me je blo res strah. Pa u soli se ful nazaj drzim ker me je strah da bom pol v soli mela krce in ne morem sred pouka rect ucitelju da morem nujno na wc in me ni pol ure.
A mi kdo zna pomagat?
Pac js mam tezave z hrano (niso hude ampak se vseen).
Pac js sm tko prib. avgusta 2025 ugotovila, da me po doloceni hrani "zvija" in da mam pol krce (nvm al zelodcne al pac u crevesju) in pol grem na wc in sm pol ure na wc-ju in mam drisko. Pac realno tece iz mene.
In pol sm za vedno vec hrane ugotovila da se mi po njej to dogaja, ampak v decembru sm pa kaksno od te hrane tut jedla in pol ni blo nc. Vcasih sm mela drisko in sm bla na wc-ju dolgo, ampak krcev ni blo. In sm ze mislla da je ok, sam pol me je pa vcerej tko zvilo, mela sm hude krce na vsake 15 sekund(priblizno).
In to poteka tko kdr mam krce:
Najprej nekje sm, in pol me kr naenkrat cez cel trebuh useka krc in pol se to dogaja se ene pol ure in pol grem na wc, kjer mi je ful slabo in mam obcutek da bom bruhala- ampak nikol ne, samo pac krci so. In pol sm pol ure na wc(ampak resno pol ure ker sm ucerej pogledala na uro) in pol je ok- mogoce se mal bolj blagi krci ampak pol je use u redu.
Sam fora je, da pol me je strah jest, ker me je strah da se bo po vsaki hrani to zgodilo. In fora je, da se mi je ene parkrat to zgodil na treningu- sam ne morem js bit tm 20min na wc-ju.
In dons nism jedla zajtrka, ker me je blo res strah. Pa u soli se ful nazaj drzim ker me je strah da bom pol v soli mela krce in ne morem sred pouka rect ucitelju da morem nujno na wc in me ni pol ure.
A mi kdo zna pomagat?
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(45)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(60)
Ne preberem Ti&jaz.
(18)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
ooooo kako lepoo:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:






Zgodba o prijateljstvu