Po šoli sem šla nazaj… V sirotišnico. Tam sem imela svojo sobo vse. Sobo sem si delila z neko tiho punco. V redu je bila, ker mi ni težila.
Ko sem bila mlajša, sem si delala sobo z neko punco, ki mi je ves čas težila.
Nato so me zamenjali v drugo sobo s to punco.
Bil je večer in zaspala sem.
Sanjala sem. Sanjala sem, da sem imela starša. Bila sta odlična. Preveč dobra.
Sanje so hitro minile in zbudila sem se.
Spet v šolo veselila sem se, da bom videla Evo.
Šla sem v šolo, nahranila Grmija in prišla do Eve.
»Katriii! Tu si! Povsod sem te iskala! Dobila sem idejo…«
»Eva. Veš kako sem te vesela.«
»Hah, jaz tudi! No zdaj ti bom pa nekaj povedala.«
»Povej.«
»Bi danes šla v šolo?«
»Em….Ne?«
»Super. Prvo, ni ti treba tega narediti, kar rečem, prav? Da ne bi!«
»Štekam. Okej, kaj imaš?«
»Bi špricali šolo?« Eva me je previdno pogledala.
Ve da nikoli tega ne bi naredila.
»Bi pobegnila tej *i*bolnici*b*?«
To me je prepričevalo. Mika me, da bi odšla ven.
»Dajva, danes.«
»To je tvoj duh!«
»Kam greva?«
»Hm…. Se spomniš tiste hišice, ki sva jo, kot majhne imeli.«
»Greva!«
Stekli sva v gozd.
»si drugače v redu?«
»Ja, zakaj?«
»Ne vem, samo tako.«
Eva je pogledala v tla.
Ko sva po pol uri prispeli tja, je Eva odprla torbo in v njej je bilo vse; spalni vreči, piškoti, vžigalice… Pač, vse.
»Prinesla si vžigalice?«
»Itak!«
»Tvoji starši vejo?«
»Ja.«
»Res?«
»Ja, res.«
Iz torbe je potegnila še dve odeji in dve blazini.
»Vav. Ti pa imaš vse.«
»Mah, ja. Vse za prijateljico.«
»Čakaj… To je presenečenje?«
»Končno si ugotovila!«
»Vav, Eva. Ti si najboljša prijateljica sveta!«
»Hah, ja.«
Spet sva se imeli lepo.
Eva dela preveč stvari zame. Jaz pa nič zanjo…
__________________________________________
Po šoli sem šla nazaj… V sirotišnico.- nism vedla drugga kt sirotišnco
i like it