1.poglavje

Gledam v ogledalo. Po licih mi stečejo solze. Kaj vidim? Ne nikoli ne bom taka, kot si želim. Vidim samo mozoljasto čelo, sivkaste prazne oči, redke obrvi, grd nos, pokrit z pegami, suhe ustnice, mastne rdečo-rjave lase in svoje telo. Polno špeha. Moje, sicer visoko telo premerim z žalostnim pogledom. Tega ne morem več gledati in čutiti. Niti sekunde več. Niti stotinke. Kako so punce v šoli in na spletu tako vitke in lepe? Suhe? In postavne? Zakaj moram ravno jaz izgledati, kot navadna vreča? Navadna, grda, napihnjena vreča. Še enkrat premerim telo, v roke vzamem šiviljski meter in zmerim obline. Podatke zapišem na list in ga vtaknem v bližnji predal. “Shujšala bom,” izrečem naglas s kančkom upanja v glasu. Usedem se na svojo razmetano posteljo in v roke vzamem telefon.
Odprem aplikacijo Chat GPT in napišem: “Rada bi shujšala, debela sem.” Nalaga se.
“Pozdravljena. Tukaj imaš nekaj nasvetov kako shujšati:
1.Jej bolj zdravo in raznoliko hrano.
2. Poskusi telovaditi vsaj parkrat na teden. Ampak pazi, da to ne uide izpod nadzora.”
Okej zdrava hrana. Začela bom… Zdaj. Usedem se za mizo in iz predala vzamem nov bel list papirja. Iz torbe izbrskam peresnico in ven vzamem svoj najljubši marker. Na vrh lista napišem: Shujševalni urnik. Napišem koledar za vsak dan kako bom telovadila in kaj bom jedla. Urnik si s selotejpom prilepim na omaro. In začnem. Dvajset sklec, trebušnjakov in dve minuti planka. To ponovim pet krat in se od izmučenosti vržem na posteljo. V roke vzamem telefon, ga prižgem in odprem youtube. V brskalnik vpišem Kako shujšati. Kliknem na prvi posnetek. Takoj se prikaže debeluška, ki dela sklece in druge vaje. Po tem kako ne je obrokov. In potem… Kako je suha in čudovita.
Odložim telefon,saj je že pozno. Preoblečem se v pižamo in se pokrijem. Zaprem oči in poskušam zaspat. Neuspešno. Po glavi mi orje nešteto misli. Nekaj časa bulim v strop. Pogledam na telefon in vidim, da je ura 00:13, zato se opomnim, da jutri pišemo test in spet poskušam zaspat.
Zbudim se ob 7:45. Odprem oči in kriknem. Nase vržem cunje, si umijem zobe in si pripravim torbo. Stečem skozi vhodna vrata in tečem do avtobusne postaje. Avtobus že skoraj spelje, ampak me voznik opazi in mi z mrkim obrazom odpre vrata. Prijazno se mu nasmehnim in poiščem prost sedež.
—---------
Iz avtobusa izstopim med zadnjimi in se napotim proti šoli. Iz torbe vzamem ključe in odklenim omarico. Preobujem se v copate in si slečem jakno. Torbo vzamem v roke in grem v avlo. Zvonec zazvoni in se usujemo noter. Spravim se v učilnico geografije in se pripravim za test. čez nekaj minut pride učiteljica in nam razdeli teste. Roke se mi tresejo, čeprav sem se učila. Podpišem se na test in začnem reševati. Odgovori, kar letijo na papir. Test odpišem v predpisanem času in ga oddam učiteljici. Pisalo pospravim v torbo in z ostalimi zapustim učilnico. Med glavnim odmorom sem večino časa strmela v lepe sošolke in si tlačila otožne misli o tem, da sama nisem taka. Učitelj je kot zmeraj zamujal in tudi pouk je potekal enako. Nekako… Zamujeno bi lahko rekli.
Preostanek pouka je potekal običajno. Po pouku sem šla sama na kosilo. Pa ne zato, ker ne bi imela prijateljev. Vedno najraje jem sama. Po kosilu sem šla domov peš. Na poti sem srečala skupino fantov, ki so se me ogledovali in se smejali. V očeh sem začutila solze. Na smrt me je strah tega, tega kaj si drugi mislijo o meni. Jaz ne morem biti samo jaz. Zmeraj od sebe pričakujem nekaj več. Stečem do doma vsa objokana. Bojim se sama sebe? Kaj takega še nikoli nisem slišala.

-----------------------
Hajj prvi delček:) povejte če vam je všeč, pa al je predolg, prekratek al v redu.
Lp Bailey