Dnevi v bolnici so bili vsak dan hujsi.Zaceli so me siliti da vse pojem.Sicer sem imela na zacetku cisto minimalne porcije vendar vseno.Nihce se ni zmenil zame.Tam je bila neka studentka ki je bila tako prijazna vendar je morala kmalu oditi.Na zacetku res nisem mogla vsega pojesti.Vendar sem se tako trudila.Bilo je tko mucno ker mi je bilo po vsakem obroku tako slabo mene pa je bilo tega na smrt strah.S tisto punco(Ki sem zadnič omenila da je zdaj moja bff)pa sva se zacele zblizevati in zblizevati.Ona pa je imela anoreksijo.Imela pa je se neko res hudo tezavo zaradi kater me je res strah zanjo...Misli tudi da je debla in grda vendar to NI RESSSSSSS.Ce slucajno to beres moja bff potem vedi da te imam res rada:heart::heart::heart::heart:.Vsakic ko sem imela v bolnici panike se nihce od sester in tehnikov ni zmenil zame.Panike pa so bile naravnost gozne.Drla sem se se stlacila v kot neke sobe...V bolnici sem prejokal toliko kot se nikoli.Mami in oci sta prisla na obisk vsak dan.Vsak obrok je bil mucn.Ko nisem bila vec priklopljena na infuzijo in nisem bila vec tako slabotna so me zaceli siliti da hodim na dejavnosti ki so v bolnici.Vsaka dejavnost mi je bila grozna ker se nisem mogla umakniti in vedno mi je bilo slabo.Bile so vizite,gibalna skupina,nacrtovanej,delavn aterapija ,jutranja telovadba,pouk.....V bolnici sem imela eno zelo prijazno razrednicarko ki mi je res pomagla.Bila pa je tudi neka zelo zelo prijazna sestra ki me je vedno podpirala......In ja v bolnici mi ej bilo tako res tesko.Komaj sem cakla da pride vecer.Ko je prisel in ni bilo vec obrokov sem bil res srecna.Vendar ko je bilo jutro sem se tresla jokalla in res nisem mogla vec.Z mojo bff sva vske vecere se pogovarjali in se hecali.Vendar ob osmih smo morali iti po sobah.Na oddelek je prihajalo veliko razlicnih otrok z katerimi sem se res povezala in se se zddaj kdaj slisimo.V bolnici sem bila 3 mesece.Vsak teden smo vsi v bolnici steli koliko casa smo tu...pocutili smo se kot da smo v nekaksnem zaporu kjer nas sili jo jest.Pozabila sem omeniti da ce nisi vsega pojedel so ti prepovedali videti starse.Res vam ne morem niti podrazno opisati kako zelo grozno je bilo.Sploh ne morem najti besede....Apak veste ta bolnica je bila naravnost grozna pomnozeno z 100000000000000000..in se vec.Vendar tam so za to da ti pomagajo.Oni so mi takrat resili zivljenje.In tudi ce je bilo se tako zelo grozno sem tam spoznala osebo ki jo imam najraje na svetu in je nikdar ne zelim izgubiti:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:

To je vse za danes v naslednjem delu povem se kaj upam da vam je bilo vsev.Ce koga kaj zanima ali mu kaj ni bilo vsec pa naj mi pise in mu bom odgovotila:grin::grin::grin::grin:

Loomy🥰🥰