Pisalnica

»Si pripravljena? Danes prispe tvoja bodoča družina…« Clara plane v jok, ko izgovori 'družina'. Tudi meni gre na jok. Objamem jo. {nočem iti} resno me pogleda. »Evelyn… Hočem da se dobro počutiš! To si zaslužiš! Mislim da ti bo tudi nekako bolje v novi družini… Bolje kot pa tukaj…« Odkimam. {tukaj s tabo želim biti}
»Jaz tudi! A tako je! Enkrat se vsi ločijo iz tega planeta!« Po teh besedah steče iz sobe. Povedala mi je kako je pristala tukaj… Na prehodu za pešce ni opazila avtomobila, ki je drvel po cesti. Njen oče se je vrgel pred njo da bi jo rešil. Ni preživel. Njena mama je po tistem postala alkoholik. Sploh se ni zavedela da ima otroke… Po nekaj mesecih se je ubila. Njen brat pa je Claro pri štirih letih dal v ta dom, ker ni zmogel skrbeti zanjo…
Naslonim se na steno. Zamižim in si predstavljam mene mamo in Johna. Že kakšnih deset let ga nisem videla. Kako izgleda? Že ima otroka? Še hodi v šolo? Ali ima službo? Toliko vprašanj imam a jih nikomur ne morem zastaviti… A tako rada bi! Edino kar še vem je da je star 24 let… Pogrešam ga. Niti nobene njegove stvari nimam. Vsaj nekaj da bi imela! Počutim se kot majhna punčka, ki se je izgubila. »Evelyn?« V sobo stopi gospa Mers. {ja?}
»Čas je… Pridi!« Zavzdihnem in stopim iz sobe. Ko še hodim se ozrem za ramo, kot da bi nekoga iskala. Začutim da se tresem, ko hodim po hodniku do pisarne. »Pred vrati počakaj. Ko te pa pokličem pa lahko vstopiš… Prosim… Ne prisluškuj!« Prikimam. Gospa Mers stopi v pisarno. »Dober dan!« Zapre vrata. Začutim kako se tresem. V glavi se mi vrti. Slabo mi je… Tako sem živčna! Mencam na istem mestu. Najraje bi pobegnila daleč stran in se nikoli več ne bi vrnila. Nenadoma gospa Mers odpre vrata. »Evelyn! Vstopi!« Mi mehko pove. Sramežljivo se ozrem v pisarno. V njej sedita gospa in gospod. Moja bodoča starša…

Zdravo!
Tukaj je nov del! Upam da vam je všeč! Komentirajte, lajkajte in se naročite name če želite biti obveščeni o naslednjih delih! RTM!!!
Lp, Bad girl