Sodelujem!
Zgodba (brez nadaljevana, kratka):
SAMOTNA KMETIJA
Nekoč je na nekem hribu stala majhna kmetija. Čeprav je bila majhna je na njej živelo veliko živih bitij. Nekega večera, ko so na nebu sijale ZVEZDE so se živali pogovarjale o ljudeh na tej kmetiji. "Ljudje so tukaj zelo prijazni. Najbolj mi je všeč deček Leonard" je rekla KRAVA. "Ja prav imaš" ji je odgovorila goska, ki se je kopala v ribniku zraven pašnika. "In tukaj so posajene najboljše ROŽE" je povedala ČEBELA, ki je letala okoli čebelnjaka in brenčala. Naslednje jutro je Leonard zgodaj vstal vzel lok in PUŠČICO in se napotil k drevesu na katerem je visela tarča. Napel je lok in izstrelil puščico. Zadel je direktno na stredino. OTROK je od VESELJA sakal po pašniku. Slišal ga je PES Riko, ki je prepoznal veselje dečka in pritekel k njemu. Kmalu je Leonarda poklical oče. Odtekel je v hišo lok in puščico pa pustil na pašniku. Šel se je učit. UČENJE ni trajalo dolgo in kmalu se je spet podil po pašniku. Njegova mama je medtem pobirala ZELJE, ki je že zraslo. Odnesla ga je v kuhinjo, kjer je začela kuhati kosilo. Dan je hitro minil in kmalu je prišla noč. Leonard je odšel v posteljo. Kmalu je trdno zaspal. LUNA je zunaj osvetljevala pašnik, kjer so se živali pogovarjale o dnevu, ki je minil. Leonardov očka je oboževal VESOLJE, zato je odšel na pašnik in od tam gledal zvezde.

Upam, da je vredu. Z velikimi črkami so napisane besede, ki smo jih mogli uporabiti.
Lp, Lexi7, ki komaj čaka nov del

Sodelujem!
Moja zgodba, kratka in brez nadaljevanja:
DELAVNA ČEBELICA
Nekoč je na nekem drevesu visel panj. Iz tistega panja je priletela ČEBELA. Letela je od rože do rože, in iskala najlepšo rožo. Najlepša ROŽA je bila rumene barve. Čebela je odletela do ograje kjer se je pasla KRAVA. ''Kaj počne tisti OTROK?'' vpraša čebela kravo. ''Otrok strelja puščice z lokom. Ampak PUŠČICO je odneslo v drevo'' pove krava. ''Miha!!'' se zadere otrokova mama. ''Ja?'' vpraša Miha. ''Pridi!!! Učiti se moraš!!'' zavpije. Miha je stekel noter in šel v sobo. Skozi okno je slišal lajanje PSA. Bilo je zelo nadležno in zato UČENJE ni trajalo več kot nekaj sekund. Na vrata hiše je potrkal Bine. Njegov najtežji sošolec. Vsedel se je na Mihovo posteljo, in POSTELJA se je zaradi njegove teže zlomila. V sobo je prišla Mihova mama in jima prinesla surovo ZELJE, katerega sta morala pojesti. Čez nekaj minut je LUNA posijala na nebu. Zato sta Miha in Bine odšla na travnik, kjer sta opazovala ZVEZDE. Miha je navdušen nad vesoljem. VESOLJE je Mihetu zelo všeč. Tako se je Miha odločil postati astronavt.

Upam, da je v redu. Z velikimi črkami pa so besede, katere smo morali uporabiti, z velikimi so, da se lažje razbere.
Lp, Cool Girl

Sodelujem
Moja zgodba bo bila vsak del posebej.

Vem da sem še OTROK ampak zelo dobro strelja z lokom in PUŠČICO. Vedno sem si želela iti na tekmovanja a to dekletom pri nas ni dovoljeno. Na srečo imam zelo dobrega brata, ki mi vedno toji ob strani in me spodbuja. Zvečer ko grem v POSTELJO mi govori o ZVEZDAH in LUNI na nebu in o tem da bom enkrat lahko tekmovala. Ko zjutraj vstanem grem najprej do KRAV, ki jih imamo potem pa grem največkrat pojesti zajtrk. Potem se igram z mojim PSOM Tačkom nato pa grem v trgovino ZELJE, kjer prodajajo knjige. Tam si kupim knjige o lokostrelstvu in se UČIM. Ko pridem domov je že pozno tako da k meni spet pride moj brat in skupaj se spet pogovarjava o VESOLJU. Najraje pa imam ROŽE in najlepše na svetu je ko vidim rože obkrožen z ČEBELAMI. Takrat si predstavljam mene na tekmovanju obkroženo z občudovalci. Upam da se to kdaj uresniči.

Sodelujem

Krive so ZVEZDE (nadeljevalna zgodba)

Bil je eden izmed tistih običajnih dneh na dedkovi kmetiji. Ležal sem pod soncem in gledal v nebo. Rad sem lenaril. To lahko izveste tudi po mojih ocenah. UČENJE mi ne diši. Bil sem OTROK, ki ni nič naredil sam od sebe. Moj plan za danes je bilo neskončno lenarjenje. Na žalost mi je moje ideje pokvaril dedek. Moral sem iti pomolsti krave. To je bilo tako nagnusno dejanje. Fuj. Pomolzel sem vse krave razen zadnje. Ta KRAVA me je živcirala. Ko sem jo želel pomolsti me je brcnila. Še enkrat sem poizkusil ampak zdaj mi je skoraj pokakala čevlje. Odidem iz skednja odločno prepričan, da bo dovolj za en dan. Dedek me pokliče na kosilo. Res sem zelo vesel, ampak ne za dolgo. Danes je za kosilo ZELJE. Bljak in fuj. Kosila se niti ne dotaknem in zato ostanem lačen. Odločim se, da za potešenje lakote grem nabrati nekaj malin. Ker jih na dedkovi kmetiji ni jih grem nabrati k sosedom. Začnem ih nabirati ko začutim nekaj silovitega. Stopil sem na čebelo. Skačem po eni nogi in pik me je le malo zabolel. Ampak ker je ČEBELA ko je pičila izgubila želo in umrla se ji začnem smejati in skakati po njej. Kar naenkrat stoji ob meni deklica. Imela je lepe rumene lase. Gledala me je milo kot ne vem kaj. Naenkrat je vame priletela Amorjeva PUŠČICA. Začel sem se sliniti pa sploh ne vem zakaj. Kar hitro sem se spolnil, da sem na sosedovem območju in da sem tehnično gledano tat. Kar naenkrat sva se začela pogovarjati in pogovor je tekel in tekel vse hitreje in hitreje. Bil je že pozen večer. Legla sva na travo in gledala v nebo. Bila je polna LUNA. Ogledovala sva si VESOLJE čeprav sva videla le Eno zvezdo in Luno. Vprašal sem jo kako ji je ime ona pa mi je povedala, da je Luni. Utrgal sem rožo in ji jo podaril. Ona si jo je dala v lase. Ob mesečini lune, ki se je odbijala od bližnjega jezera je bilo res lepo. Ampak to je zmotil dedek ki me je poklical in mi rekel >>POSTELJA te že čaka mladenič<<. Vstal sem se in se želel posloviti, ko je Luni dejala >>Jutri pride moj PES k tebi. Nekaj ti bo prinesek<<.

Se nadaljuje…