Osma je in se zbudim.
Ojoj, kaj naj zdaj naredim?
Frizura štrli, kot da sem z burjo vstala
in las si nikoli prej nisem še oprala.

Domača naloga še vedno nedokončana.
Telefona nikjer, ojoj, cela drama.
Raztrgane hlače si hitro oblečem,
brez zajtrka v copatih iz hiše stečem.

V šolo se mi strašno mudi,
po poti pa dobim mozolje tri.
V moji glavi kaos in groza,
stres in žalost - prevelika doza.

Pouk že zaumjam, to dobro vem.
Cvek pri matematiki? Spet bo problem!
Mama bo jezna, že vidim njen obraz,
vik in krik bo donel po vsej hiši na glas.

Naj dan se začne, čeprav je nor,
z voljo in smehom grem čez vsak napor.
Komaj čakam, da v šolo prihitim,
saj tam ob prijateljih vse skrbi vsaj za hip odložim.

Med odmorom vse je drugače,
prijatelj, smeh in srce skače.
Prijatelj je zvest, me vedno spodbuja,
z njim delim vse, kar srce utruja.
Skupaj premagujeva težave in strah,
v objemu družbe izginejo vse v prah.

Med odmorom ga vidim,
tega, ki v meni metulje budi,
ko se nasmehne, ves svet lepši se zdi.

Pri slovenščini spet nič ne bom usvojila.
In brez domače v e-Asistent vpis si bom prislužila.
V glavi me skrbi, kaj bo zdaj,
mamo si predstavljam - najbolje, da grem kar nazaj.

Angleškega testa sploh nisem prebrala,
doma me s fotrom čaka cela štala.
Oče bo zagotovo kričal,
od njegovega glasu se mi že zdaj bliska
in v srcu me močno stiska.

Zagotovo bo rekel: "Popoldne brez družbe!"
To me nervira.
"Telefon ti poberem!"
Cel svet se mi podira.

Halo! Me kdo sploh razume?!

V glavi kaos in tisoč vprašanj.
Kaj zdaj, kaj jutri, kam gre moj dan?
Stres, žalost, jeza, veselje,
a takšno je naše življenje.
Zmešnjava čustev: veselje, trpljenje.

Saj zmeda mine, vse se na mesto postavi,
mama me razume in oče pristavi:
"Najstniški možgani so pravo gradbišče,
v njih je vsak dan nevihtno igrišče.
Objemi ta kaos,
saj tvoje je srce,
najstništvo najlepše darilo je za vse!"

V moji glavi zmeda, a tudi lepota,
vsak dan je kot poglavje, videno iz novega zornega kota.
Ko vse to mine, spomini bodo ostali na te čase,
ko smo prvič res živeli in odkrivali svoje glase.

Roza Sancin