Divja nevihta mesto ovija,
strele, grmenje in veter zavija.
Močen naliv dviga reke, potoke,
jaz pa tiho poslušam te nemirne zvoke.

Sonce nad zabaviščni park toplo sije,
vzdušje prekipeva od vesele histerije.
Starši lovijo glasne, smeječe se otroke,
jaz pa tiho poslušam te nemirne zvoke.

Hud prepir se skoz vhodna vrata sliši,
mladi par si ostre besede podaja v tej samotni hiši.
Vedno glasnejši so glasovi, vse dokler fant ne vzdvigne roke-
jaz pa tiho poslušam te nemirne zvoke.

Pred prazniki doma je čisto vedno prava norija,
saj se vse čisti, navadno pa tudi darila zavija.
Mati glasno nerguje, za potico ne najde moke,
jaz pa tiho poslušam te nemirne zvoke.

V moji sobi vlada oglušojoča tišina,
vsak šepet se dolgo od sten odbija.
Sama sem, družbo mi delajo le moje misli,
srce me peče, ko me obšinejo spomini kisli.

Slišati je predrzne glasove preteče,
tok misli me v gosto mrakobo odvleče.
Strah me je vsega kar bo, kar je in kar je bilo,
vedno glasnejše so misli, srce mi bije močno.

Glasovi vreščeče me zmerjajo in šepetaje strašijo,
v grlu se mi zatika krik, ko sem obdana s to norijo.
Njihove besede me ujemajo v strašnih misli toke,
jaz pa tiho poslušam te nemirne zvoke.

Nemirna nevihta, nemirna zabava,
nemiren prepir in nemirna priprava,
nemirne so misli, strah in tesnoba,
nemirne so jeza, sreča, grenkoba.

Nemir je kaos, vendar mnogim ugaja,
mir pa tišina in lepota, ki mnogim uhaja.
Sta popolni nasprotji, v večnem prepiru,
jaz pa mir najdem le v popolnem nemiru.
_____
Malo za zabavo, ker sem srednješolka in nemorem sodelovati :)