Oj!
Tale blog bo malo drugačen, rada bi vam povedala, kaj se zares dogaja v svetu izven naših meja in kaj si jaz mislim o tem.

Danes bomo govorili o STRADANJU.

Mene najbolj zaboli, ko se ljudje pritožujejo nad hrano. Pomisli na ljudi v Aziji, Afriki, povsod po svetu, tudi v Sloveniji, ki nimajo za jesti tako raznolike in tako veliko hrane kot ti.


Zakaj se potem še pritožujemo?
Pač smo navajeni visokih standardov. To, da prideš domov, odpreš omaro in hladilnik, vzameš kruh in salamo, to se ti zdi čisto samoumevno. Čisto brezvezen obrok.
Kaj bi nekateri ljudje dali samo za kos kruha!?
Ne vemo, ker ne doživljamo tega. Nekateri pojejo kos kruha na dan in so zadovoljni. Siti.


Zadnjič so mi sošolke govorile, da ni fer, da imajo učitelji toliko boljšo malico kot mi učenci. Nazaj sem jim rekla, da ni fer, da imamo mi sploh kaj za jesti. V tistem trenutku bi jih najraje - da ne rečem kaj. Ni mišljeno, da bi rada koga poškodovala, ampak ni fer.

PAČ SVET NI FER!

Ampak se mogoče lahko potrudimo, da ga naredimo bolj pravičnega. Vem, da si misliš, kaj je z mano, da mislim da lahko kar jaz spremenim svet. Ne!
Ampak ti mi lahko pomagaš!
• Rada bi, da o tem ozavestiš še druge, če ti je mar. Če ti ni, pa pač ne. Saj vsi razmišljamo drugače.
• Ko npr. v šoli dobite slabo malico, pomisli na mojo objavo. Pomisli na ljudi, ki stradajo.


Ne pozabi: Naša življenja so, kako bi rekla, postlana z rožicami. Sploh se ne zavedamo, kakšno srečo imamo.

Res hvala če si to prebral do konca, res mi veliko pomeni!