Ko slišimo besedo smeti, največkrat pomislimo na smeti v morju, kante za smeti pred hišo, koš za smeti... Večina misli, da so smeti le na Zemlji, a se moti. So tudi v širnem vesolju, ki nas obdaja. Na milijone delcev, ki nas ogrožajo, bolj kot si mislimo leti par tisoč kilometrov nad našimi glavami s hitrostjo 28.000 km/h. Torej lahko Zemljo obkrožijo v 90ih minutah.
Malokdo se zaveda njihove nevarnosti, ki ni zanemarljiva, še manj pa se zavedamo tega, kako nastanejo in tam ostanejo za vedno.
Vesolje smo začeli smetitileta 1957, z iztrelitvijo Sputnika 1. Iztrelila ga je takratna Sovijetska zveza (današnja Rusija). Ob iztrelitvi Sputnika 1, smo se začeli zavedati, koliko neodkritega je še pred nami. Na milijone in milijone kilometrov, ki jih (še) moremo raziskati. A v vesolje nismo prinesli le astronavtov in raket, temveč še kaj drugega, kar tja ne sodi.
Velja pravilo: Kar s sabo prineseš, tudi odneseš. Ampak učtno to pravilo ne velja v vesolju, ker če bi o vesoljskih smeteh ne bi bilo ne sluha, ne duha. Ko se raketa iztreli, iz nje odpadejo neuporabni deli in prazni rezevroarji za gorivo. Ti tam ostanejo za vedno. A odpadni deli raket še zdaleč niso edini, ki tičijo v vesolju. Potem so še tam odsluženi (nedelujoči) sateliti... Zdaj pa nastopi največja težava - trki smeti. Ko se dve (ali več) smeti zaleti, nastane na tisoče malih delcev. Lahko bi rekli, da so ti še bolj nevarni, kakor veliki deli smeti.
Znanstveniki ocenjujejo, da bo čez par let v vesolju toliko smeti, daljudje ne bodo (bomo) mogli več poleteti v vesolje. Preprosto - smeti bodo uničile raketo. Raketa se pa smetem ne bo mogla izognit, saj jih je toliko. To imenujemo Kesslerjev sindrom. Ta sindorom si je iizmislil Nasin znanstvenik Donald Kessler. Da ne bi več morali potovati v vesolje ni edina posledica vesolskh smeti. Ko bodo smeti učile (oz. razbile) naše satelite, ti ne bodo več morali oddajati signala kot je GPS (navigacija), poleg tega pa tudi televizija ne bi delovala (programi).
Vesoljske smeti krožijo na višini 300 do 35.786 km nad Zemljo. A ne glede na vse, tudi smeti, ki so 330kilometri nad nami, pa tudi smeti, ki so 2550kilometri nad nami nas ogrožajo. Kako? V večini ogrožajo astronavte in njihove rakete. Že nemalokrat se je zgodilo, da so se astronavti morali spretno izogibati tem smetem, bili pa so tudi v kritični nevarnosti. Nas pa ne ogrožajo fizično (ne morajo pasti na našo glavo, saj bi v naši atmosferi smeti zgorele), ampak bi uničile internetno povezavo (internet, televizijska mreža, navigacija...), brez vremeskih satelitov vremenarji ne bi mogli napovedovati vremena, 'ujeti' bi bili na Zemlji - sicer smo nekateri že zdaj.
Torej, prav bi bilo, da ob besedi smeti pomislimo tudi na vesoljske smeti - tudi te so več kot pomembne.
*i*VIR: francoska dukomentarna oddaja: Vesolje smeti*i*
Veseli šolka