Nekaj časa sem še, sedela na tleh, potem pa sem vstala. Čisto sem pozabila na slona. Vstala sem, in ga odgrnila. Takrat je spet nekdo pozvonil. Ja že spet je bila Liza. Spet je tečnarila in tečnarila. Pregovarjali sva se celih pet minut, ko je končno odnehala in šla. Sedla sem na stol in gledala slona.:elephant:On me je gledal nazaj. Pobožala sem ga. Zgledal je srečno. Podrgnil se je od mojo roko, ki ni bila niti slučajno dovol velika za njegovo glavo. Začel je hoditi po stanovanju. Bog no, kaj naj s tem slonom tu, vse se sliši. Slon je šel v mojo sobo, ki je imela odpta vrata. Komaj se je stisnil skozi, vlegel se je na mojo posteljo in jo seveda zlomil. Pustila sem ga spati in šla v kuhinjo. Slon :elephant: je zatrobentljal. Na vratih se je pojavila Liza. Že spet, prisilila sem jo naj gre v stanovanje, in da tudi jaz moram iti v trgovino. Odšla je jaz pa sem se lotila peke. Ko sem imela oripravljene že pol mase je prišel slon in mi jo pojedel. Najprej sem bila resna potem pa sem se začela režati, tudi na slonovih ustih sem videla nasmešek. Naredila sem še eno maso. Pecivo sem nato odnesla gospe Lizi, in se ji opravičila za glavobol in stres, ki sem ga povzročila. Nagnala me je nazaj domov in zaluputnila. Mislila sem si kako ne vlikano. Ko sem prišla v stanovanje in sem se vsedla na kavč, sem razmišljala, kako za vraga je slon prišel v stanovanje. Začutila sem, da me je gledal, pogledala sem ga nazaj, mežikal je. Spomnila sem se, da bi mu dala ime Sebastjan ali krajše Beno, kot iz risanke. Bena sem pobožala, in ga nekako spravila na podstrešnje, ki ga nihče ne uporablja.