Živijo!

Odločila sem se, da tale 10. del zgodbe, posvetim osebi na Pilu, od katere sporočila, so se me najbolj dotaknila.
In to je Ena_punca. Res hvala Ti za vso tvojo podporo! Upam, da ti bo ta del všeč.

~~~~~~~~~~
~~~~~~~~~~~~~~

Kar nekaj časa je minilo, preden se je Amanda prebudila.
Ležala je na klopi, glava pa ji je počivala na Justinovih kolenih. Ni se ji ljubilo vsesti, zato je le glavo obrnila navzgor proti Justinu.
Pogledal jo je in se ji na rahlo nasmehnil. Amanda mu je nasmeh vrnila in potiho dodala. "Oprosti, enostavno sem bila tako krhka, da so me Lilyine besede preprosto zlomile. Nisem zdržala. Sedaj mi je tako žal. V meni se je ponovno prebudila iskrica ljubezni, ki je tako močna kot je bila takrat, ko si postal moj fant. A najberš si ti šel že naprej, za kar te tudi ne obsojam. Kaj drugega pa bi lahko naredil, ko pa sem se izkazala za največjo revo."
"Oh, ko bi ti vedela kako zelo sem te pogrešal.
Vsak dan sem mislil nate in prihjajal sem z željo, da bi se vrnila. Tu sem ti dan za dnem pisal pesmi, ki sem ti jih, ko bi se vrnila želel pokazati.
Nikoli nisem obupal, čeprav je na koncu kazalo, da morda ne boš nikoli več prišla.
Vsak dan sem te klical in ti pisal, pa se nisi oglasila.
Zame nisi bila in nikoli ne boš reva, zame si vresničena želja, dekle, ki sem jo vzljubil že prvi dan, ko sem jo zagledal in moja sreča." Justinu so na koncu povedi začele po licih kapljati solze sreče.
Amandi pa se je zgodilo prav isto.
Vsedla se je in objela Justina. On pa jo je stisnil k sebi in jo poljubil na ustnice. Amanda mu je dovolila poljub in mu ga tudi sama vrnila.

~~~~~~~~~~~~~~
~~~~~~~~~