Preostanek dneva se je brez presenečenja spet vlekel in prisežem, da je bila edina stvar v moji glavi to kdaj bom prišla domov in kaj bom delala. Na poti domov je začelo rositi in morala sem pospešiti korak, da me ne bi ujel dež. Sicer sem imela dokaj rada deževne dni ampak nisem pa marala biti mokra. Rahel dež je nato kmalu ponehal.
Ko sem prišla domov še ni bilo nobenega. Starša prideta okrog petih, sestra pa uro kasneje kot jaz. S težkimi koraki sem hodila do sobe kjer sem torbo vrgla zraven mize, sama pa sem se vrgla na posteljo, zaprla oči in samo razmišljala. Razmišljala in razmišljala o tem, kaj naj bi pomenile moje ponavljajoče sanje. Nekateri pravijo, da če se ti sanje ponavljajo se tudi uresničijo ampak poleg Kate in družine nisem imela nobenega za katerim bi bila tako obupana če bi me zapustil, plus Kate, sestra in starši me ne bi zapustili, ker nimajo razloga. Saj bi lahko rekla, da mi mogoče sanje napovedujejo prihodnost ampak ne bi klicala hudiča ker si take prihodnosti ravno ne želim.
Po poležavanju in razmišljanju sem se odločila, da bom šla v trgovino, ker mi je zadišalo po piškotih. Saj bi si jih sama spekla ampak sem ta dan preveč lena, da bi karkoli naredila. Vzela sem denar, se obula ter se odpravila v trgovino.
Med hojo sem sam upala, da ne bo začelo deževati, ker sem se sredi hoje spomnila, da sem pozabila dežnik.
V trgovini sem izbirala med enimi ali drugimi piškoti, na koncu pa sem se odločila za ameriške piškote s koščki čokolade, tako rečeno najbolj varna izbira. Hitro sem se odpravila do samopostrežne blagajne, poskenirala in plačala piškote ter se napotila nazaj domov. In oh joj seveda se je ulilo ampak tako močno ulilo, da brez dežnika ne bi mogla prav daleč pa tudi z dežnikom ne, ker je pihalo, bliskalo se je ter dež je padal kot nor. Zavzdihnila sem, stala pod trgovinsko streho ter brskala po telefonu, ko sem zaslišala korake in glas.
"Hej"
Obrnila sem se in zagledala njega. Zakaj me je pozdravil? Kaj naj rečem nazaj? Kaj dela tukaj? Glavo so mi prelila taka vprašanja in na koncu sem verjetno malo zmedeno odzdravila z "Oj". Postavil se je zraven mene in stal. Samo stal in tako sva stala v tišini dokler nisem spregovorila.
''Ali koga čakaš?'' Sem vprašala, saj se mi je zdelo malo naključno, da se je postavil ravno tu zraven mene.
''Ne, zakaj?'' Njegov odgovor je bil kratek, sicer sem pričakovala, da bo odgovoril z ja ampak tudi prav.
''Vprašam..''
Nato sva bila spet tiho dokler ni on spregovoril.
~''Ali ti koga čakaš?''
~''Ne.'' Sem odgovorila.
''Zakaj potem stojiš tu?'' Zasukal se je proti meni in me gledal s sprašujočimi očmi.
''Nimam dežnika, ne morem pa ravno domov po tem nalivu.''
''Aha.'' Je odgovoril, nato pa je spet sledila tišina, ne vem če je bila prijetna ali neprijetna tišina ampak te dežne kaplje so mi dajale čuden pomirjajoč občutek. Mogoče pa mi tega občutka niso dajale kaplje ampak njegova bližina. Saj ni tako kakor, da bi si on mislil isto ampak to sedaj ni važno.
Minilo je nekaj časa, dokler niso dežne kaplje ponehale, ko se je naliv umiril sem se obrnila proti njemu in mu rekla adijo. Odzdravil je in nato sem se odpravila domov. Hodila sem ter zavzdihnila, ker sem vedela, da je bila ta ena od edinih interakcij z njim saj se v šoli praktično ne upam pogovarjat z njim saj noben ne ve, da mi je všeč razen Kate ampak o tem ne govoriva ravno veliko, ker če sem iskrena mogoče mi je trenutno bolje, da imam neke občutke samo zase. Če bi se pa pogovarjala z njim bi verjetno vzbudila malo preveč pozornosti iz strani njegovih prijateljev in tistih malo bolj vzvišenih deklet, tega pa si nisem želela. Kaj češ. Saj ni tako kot, da bi ga tudi jaz zanimala.

~~~~~~~~~
ee po mal več k pol leta nou delčkk, ful sm dubla nek motivation, da grem pisat tkoda here it iss
ta del je sicer mal krajši od unga but yeaahh
hope you liked it<33