Hi :wave:!
Nazadnje je Cissy končno dobila odgovor na svoje vprašanje, danes pa malo bolj romantično :sparkling_heart: ...
14. FEBRUAR 1971
To valentinovo si bom zagotovo zapomnila za vedno! Povem vam zakaj!
Ko sem danes šla iz učilnice za obrambo pred mračnimi silami, sem srečala Andy, ki je prihajala iz stranišča. Ni bila videti preveč v redu, zato sem stekla k njej.
"Andy!" sem zaklicala.
"Oh, Narcissa," je odvrnila. V njenih temnih očeh sem kar čutila žalost. "Tvoja kravata je zmečkana."
"Nekaj je narobe, kajne? Hočeš spremeniti temo."
"Danes je obletnica mamine smrti."
Ne vem, kaj me je prijelo, a kar zbežala sem proti Slytherinski dnevni sobi. Ob tej uri nikogar ni tu in res sem potrebovala mir. Ampak, kako sem lahko na kaj takega pozabila?
"Je nekaj narobe?" sem nenadoma zaslišala angelski moški glas. Ob meni je stal fant s srednjo dolgimi lasmi, barve kot najbolj zrela pšenica in modrimi očmi kot modri. Njegove ustnice so me kar vabile, da se jim približam. "Jaz sem Lucius Malfoy, šesti letnik."
"Narcissa, no Cissy Black, peti ... letnik," sem rekla.
"Se je kaj zgodilo?"
"Danes je obletnica smrti moje mame," sem rekla in si hotela obrisati solze, a me je prehitel in njegove nežne roke so se dotaknile mojega lica.
"Če me boš potrebovala, me samo najdi, Cissy."